SKLAVINII – teritorii naseleni so slovenski pleminja, samostojni politichko-teritorijalni, poludrzhavni organizacii, nezavisni knezhestva. Imale sopstvena uprava i posebna voena organizacija. Na chelo stoele izbrani vodachi, imenuvani kako arhonti, egzarsi, reksovi i dr. Vo sekoja sklavinija obichno bilo naseleno samo edno pleme. Vo Makedonija vo Ⅵ–Ⅶ v., bile formirani sklavinii na Berzitite, Sagudatite, Dragovitite, Vajunitite i dr. Pokraj Slovenite zhiveele i starosedelci, koi vo pochetokot ne se meshale so Slovenite. Makedonskite sklavinii prezemale zaednichki napadi na Solun (586, 614–616, 618, 674–677) i na Carigrad (626). Vizantijcite prezele pohodi za potchinuvanje na sklaviniite vo Makedonija (Ⅶ–Ⅷ v.). Vo borbite so Vizantija pogolemiot del od makedonskite sklavinii ja priznale vizantiskata vrhovna vlast. Drugite, vo vnatreshnosta, ja zagubile samostojnosta po pagjanjeto na Makedonija pod bugarska vlast (po sred. na Ⅸ v.). LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1985. K. Adj.
Кирилична верзија на написот
СКЛАВИНИИ