SHUMARSTVO. shumite vo RM zafakjaat povekje od edna tretina od vkupnata teritorija. No shu-mite se unishtuvale ushte od poraneshnite istoriski periodi. Glavni nachini za unishtuvanje ili za neracionalno koristenje bile: sechenjeto, za da se dobijat obrabotlivi povrshini, osobeno koga Makedonija bila vo Osmanliskata Imperija, dobivanje pasishta za napasuvanje na brojniot dobitok, kozarstvoto (chuvanje na neblagorodni rasi kozi), sechenjeto za ogrev, za proizvodstvo na jaglen i katran i negrizhata za odrzhuvanje i poshumuvanje. Taka ushte pred Vtorata svetska vojna shumite bile devastirani. Pojavi na neracionalno koristenje, prekumerno i bespravno sechenje na shumata imashe vo celiot povoen period, a osobeno vo poslednite decenii na HH i vo pochetokot na ovoj vek. shumite vo RM zafakjaat povrshina od 905.653 ha, ili 35,2% od vkupnata teritorija na Republikata (spored popisot od 1979 g.). Vo periodot od 1979 do 1996 g. se poshumeni ushte 110.000 ha, no rezultatite od poshumuvanjeto ne se nasekade uspeshni ili vo celost se neuspeshni. Okolu 827.000 ha od shumite se vo javniot sektor, a 125.872 ha vo privatniot. shumite se naogjaat na celata teritorija na Makedonija, no sepak pretezhno se rasprostraneti po periferijata, a najmnogu vo Zapadna Makedonija ili po dolzhinata na granicite so sosednite zemji. Centralniot del – dolinata na Vardar, Ovche Pole i Pelagonija – e obesshumen. Najgolemiot del od makedonskite shu-mi se niski, pa zatoa ne se povolni za eksploatacija. Visokite, t.e. najkvalitetnite shumi, koi se izvor na surovini za prerabotuvachkata industrija i sluzhat kako alimentacioni podrachja, se rasporedeni na visokite planini (nad 700 m) i se dosta oddalecheni od pogolemite naseleni mesta. Situacijata vo shumarstvoto e nezadovolitelna vo odnos na shumskiot fond, eksploatacijata na etatot i na drugite proizvodi od drvo i vo koristenjeto na opremata. Drvnata masa e neznachitelna 3 (82,1 m /ha), godishniot rastezh e 3 mal 2,02 m /ha (normalno toj iznesuva 7–8). Uchestvoto na chetinarite e nisko (5,9% vo chisti i 1,9%shumarskiot fakultet, Skopje vo meshoviti nasadi). Od porastot na etatot 78,25% bile nameneti za sechenje. Od potencijalniot etat se koristi samo 75%, shto znachi deka od vkupniot godishen rast se koristi samo 58%. Opremenosta na shumarstvoto so mehanizacija (kamioni, traktori, motorni pili) manifestira tendencija na znachajno opagjanje vo periodot 1989–1996 g. Srednata godishna stapka rast na opshtestveniot proizvod vo shumarstvoto iznesuva 5,6% (period 1953–1988 g.) shto koincidira so srednata stapka na rastot za celoto stopanstvo. Situacijata so drvnata industrija, koja opfakjashe dve granki: bichena gragja i plochi i finalni proizvodi od drvo, isto taka e nezadovolitelna. Kapacitetite na pilanite izgradeni vo minatoto se koristea pod 60%, a na novoizgradenite samo 20%. Industrijata na finalni proizvodi od drvo se razvi od sheesettite godini na minatiot vek navamu, vo sedumdesettite stana prilichno znachajna za potroshuvachkata za samoto podrachje na Makedonija, no vo osumdesettite godini i taa vleze vo opshtata kriza. Prenos na presechenite drvja IZV.: Statistichki godishnik na Republika Makedonija, Drzhaven zavod za statistika, za soodvetnite godini. LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Nikola Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1997. D. N.
Кирилична верзија на написот
ШУМАРСТВО