SHTEDILNICI VO RM – finansiski institucii shto pribiraat shtedni vlogovi na naselenieto. Mozhat da se osnovaat kako akcionerski drushtva, ili kako drushtva so ogranichena odgovornost, a kako osnovachi mozhat da se javat domashni pravni i fizichki lica. Minimalniot osnovachki kapital na shtedilnicite iznesuva 250.000 evra. Aktivnostite shto gi izvrshuvaat shtedilnicite se mnogu ogranicheni i se sveduvaat na pribiranje denarski shtedni vlogovi i na odobruvanje krediti na naselenieto. Isto taka, tie mozhat da odobruvaat krediti i na pretprijatija, no samo preku posredstvo na bankite. Na krajot na 1992 g. vo Makedonija raboti samo edna shtedilnica – Poshtenskata shtedilnica. Vo maj 1993 g. e donesen Zakonot za banki i shtedilnici so koj se regulira osnovanjeto, rabotenjeto i supervizijata na shtedilnicite. Vo pochetokot na 1997 g. se sluchuva golemiot skandal so piramidalnite shemi za shtedenje i nezakonskoto rabotenje na nekolku shtedilnici od koi najgolema e shtedilnicata TAT d.o.o. – Bitola. Propasta na ovie shtedilnici vodi kon zaguba na shtednite vlogovi na golem broj shtedachi, a sozdava i golemi negativni efekti vrz doverbata vo celokupniot bankarski sistem. Neposredno po pro-pasta na ovie shtedilnici, del od zagubite na shtedachite se kompenziraat so isplata na sredstva od budjetot i od centralnata banka, a vo tekot na 2002 g. na shtedachite im se izdavaat prenoslivi sertifikati so mozhnost da se kupuvaat akcii i udeli vo odredeni drzhavni pretprijatija, opfateni so procesot na privatizacija. Kako reakcija na ovie skandali, vo fevruari 1997 g. NBRM go ogranichuva iznosot na shtednite vloshtedilnica govi shto shtedilnicite mozhat da go pribiraat do nivoto na nivniot osnovachki kapital, a maksimalnata izlozhenost kon eden dolzhnik e namalena na 10% od garantniot kapital. Vo juli 2000 g. e donesen nov Zakon za banki, vo koj ne se opfateni shtedilnicite i ottogash nivniot status e vo proces na preispituvanje. Vo tekot na 2001 g. Poshtenskata shtedilnica e privatizirana i transformirana vo Poshtenska banka. Na krajot od 2006 g., vo Makedonija funkcioniraat vkupno 12 shtedilnici, pri shto nivnoto uchestvo vo bankarskiot sektor e neznachitelno, t.e. tie uchestvuvaat samo so 1.3% vo vkupnata aktiva i so 2,2% vo vkupnite krediti na bankarskiot sistem. LIT.: LJupcho Trpeski, Pari i bankarstvo, Economdz Press, Skopje, 2003, 555–56; Kiki Mangova Ponjavikj, Vancho Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 139-155. G. P.
Кирилична верзија на написот
ШТЕДИЛНИЦИ ВО РМ