SHKOLI NA EKONOMSKATA MISLA. Ekonomskite misliteli nastojuvaat preku razgleduvanje, razmisluvanje, logichko voopshtuvanje i tolkuvanje da go spoznaat ekonomskiot zhivot. Tie davaat dijagnoza na sostojbite, gi otkrivaat razvojnite zakonitosti i tendencii, predlagaat promeni na sostojbite vo ekonomskiot zhivot vo pozitivna nasoka i sl. Od nivnite nastojuvanja za izuchuvanje na ekonomskiot zhivot se formirani brojni shkoli na ekonomskata misla, koi se karakteriziraat so svoj predmet na izuchuvanje, se potpiraat vrz odredena ekonomska teorija, koristat odredeni metodi na izuchuvanje, gradat svoja ekonomska terminologija i fond na soznanija za odredeni aspekti na ekonomskiot zhivot, predlagaat odredena makroekonomska politika za menuvanje na sostojbite i sl. Oddelnite ekonomski shkoli dobivaat nazivi spored razlichni kriteriumi: spored osnovachot na shkolata (marksistichka ekonomija, kejnzijanizam i dr.), spored imeto na drzhavata vo koja zhivee i raboti osnovachot ili glavnite pretstavnici na odredena shkola (avstriska shkola, germanska istoriska shkola, shvedska shkola i dr.), spored gradot ili univerzitetot vo koj raboti osnovachot ili glavniot pretstavnik na odredena shkola (lozanska shkola, kembrichka shkola, vienska shkola, chikashka shkola i dr.), spored predmetot na izuchuvanjeto (merkantilizam, fiziokratska shkola, monetarizam i dr.) itn. Vo odredeni periodi dominira edna ili nekolku shkoli na ekonomskata misla i tie go formiraat korpusot na standardnata ekonomska nauka vo daden period. Pokraj niv postojat i drugi shkoli koi imaat odredeno vlijanie vrz ekonomskiot zhivot. Najchesto tie se narekuvaat alternativni shkoli ili heterodoksna ekonomska misla. Denes, korpusot na standardnata ekonomska nauka go sochinuvaat soznanija od t.n. golema ekonomska sinteza, soznanija od neoklasichnata (neoliberalnata) ekonomija i soznanija od kejnzijanizmot vo najshiroka smisla na zborot. A vo heterodoksnata ekonomska misla se vkluchuvaat institucionalizmot so negovite razlichni formi, razni oblici na levoorientiranata ekonomska misla, istoriskata shkola i dr. Vo razni periodi od razvojot na RM se koristat soznanija od razlichni shkoli na ekonomskata misla. Vo periodot do Vtorata svetska vojna kaj nas ne postoeshe dominacija na nitu edna shkola na ekonomskata misla. Toa se objasnuva glavno so faktot shto imashe mal broj shkoluvan visokostruchen kadar, zemjata nemashe ekonomski fakulteti, ekonomski instituti i sl. Maliot broj visokostruchni kadri, iako bea shkoluvani vo stranstvo, nemaa mozhnosti da gi primenat steknatite soznanija vo nashata zemja. Vo periodot od Vtorata svetska vojna do krajot na 80-tite godini, odnosno vo periodot koga nashata zemja beshe vo sostavot na SFRJ, dominirashe marksistichkata ekonomska misla i poshiroko marksizmot kako teorija, ideologija i pogled na svetot. Isto taka, vo toj period, a posebno vo periodot na samoupravuvanjeto (1950–1990), se koristea i odredeni soznanija od Zapadot (glavno soznanija na kejnzijanskata i neoklasichnata ekonomija). Pridones za razvojot na ekonomskata misla vo nashata zemja vo toj period imaa povekje faktori: zgolemeniot broj na visokostruchnite kadri, rabotenjeto na odredeni ekonomski fakulteti i ekonomski instituti, studiskite prestoi na domashni kadri vo stranstvo i sl. Vo periodot na tranzicijata, odnosno poslednive petnaesettina godini, vo nashata zemja e s“ pozabelezhlivo prisustvoto na soznanijata od standardnata svetska ekonomska nauka. Pokonkretno kazhano, se koristat soznanija na t.n. golema sinteza, soznanija od neoklasichnata (neoliberalnata) ekonomija, soznanija od kejnzijanskata ekonomija sfatena vo najshiroka smisla na zborot i dr. Sprotivno na toa, moshne e skromno koristenjeto na soznanija od heterodoksnata ekonomija. Vo nashata zemja dominira transferot na soznanija od svetskata ekonomska nauka, a e relativno pomal delot na empiriskite istrazhuvanja so koristenje na sovremenite metodi na nauchnoistrazhuvachkata rabota. Kako pozitiven trend vo ponovo vreme mozhe da se oceni zgolemenata komunikacija na makedonskite ekonomisti so ekonomisti vo stranstvo (steknuvanje magisterski i doktorski tituli, uchestvo na megjunarodni nauchni sobiri, uchestvo vo izrabotkata na megjunarodni proekti, viziting-profesori, prestoi na stranski eksperti vo nashata zemja i sl.). LIT.: Metodija Stojkov, Razvoj na ekonomskata misla, Ekonomski fakultet, Skopje, 2002. Taki Fiti, Sovremenite makroekonomski koncepcii i ekonomskite politiki, Ekonomski fakultet, Skopje, 2001; Harrdz Landreth and David C. Colander, Histordz of Economic Thought (fourth edition), Houghton Mifflin Compandz, Boston-Toronto, 2002. M. S. shkolki
Кирилична верзија на написот
ШКОЛИ НА ЕКОНОМСКАТА МИСЛА