SERAFIMOVSKI, TOME K. (Zubovce, Gostivarsko, 14. Ⅶ 1935) & skulptor, akademik. Vo 1957 godina vo Split go zavrshuva Srednoto umetnichko uchilishte (Otsek za vajarstvo), a na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (vo klasata na prof. Antun Augustinchikj) diplomira vo 1963 g. i ostanuva edna godina kako sorabotnik vo majstorskata rabotilnica na svojot profesor. Kako stipendist na Vladata na Francija, zaminuva na studiski prestoj vo Pariz (1966&1969), kade shto (kako sorabotnik na skulptorkata Alicija Penalba) uchestvuva vo realizacijata na povekje nejzini skulpturi. Prestojot vo Pariz ostava vidlivi tragi vrz negovoto tvoreshtvoto. Vo kritikata toj e situiran vo tradicijata na pariskata shkola, ostanuvajkji pritoa veren na duhot na mediteranskata tradicija. Nadovrzuvajkji se na iskustvata na Meshtrovikj i na Augustinchikj i zhiveejkji vo svetot na Roden, Burdel, Majol i Brankusi, toj sozdava svet na skulpturi so iskluchitelno chuvstvo za ramnotezha i za harmonija, dvizhejkji se pomegju nacionalnoto i univerzalnoto. Po vrakjanjeto vo Makedonija, raboti kako scenograf vo Televizija Skopje, potoa zhivee i raboti vo Gostivar i vo Ohrid (1970&1987), pa odnovo vo Skopje. Aktivno uchestvuva na mnogu jugoslovenski i makedonski konkursi i sozdava golem broj spomenici. Ima sozdadeno vo traen materijal (bronza, mermer, oniks i drvo) nad 500 skulpturi; od niv okolu 200 se oddelni portreti i povekje od 170 aktovi, stotina skici, minijaturi, idejni reshenija od oblasta na sitnata plastika, skulpturi so animalni sceni, desetina torza i reljefi, a realiziral i 40-ina spomenici i spomen-obelezhja (na povekje temi), koi se naogjaat niz prostorite na Republika Makedonija, niz poraneshna Jugoslavipraktichna rabota uchestvuval vo T. Serafimovski: spomenikot na Sv. Kliment Ohridski, Ohrid (2005) ja i vo svetot. Uchestvuval na okolu 300 grupni i kolektivni izlozhbi, a realiziral nad trieset samostojni izlozhbi vo zemjata i vo stranstvo (Gostivar, Delchevo, Ohrid, Skopje, Rieka, Belgrad, Karlovac, Mostar, Las Palmas, La Laguna, Lagos, Sofija, NJujork, shumen, Varna, Nirnberg, Zagreb i dr.). Negovi dela se naogjaat vo povekje privatni kolekcii vo svetot, kako i vo mnogu galerii i muzei: vo Galerijata na Bakingemskata palata vo London, vo Palatata Masa (Asocijacija na pisatelite na Francija) vo Pariz, vo Vatikanskata biblioteka, vo Muzejot na Drushtvoto na pisatelite vo Las Palmas, Gran Kanarija, vo privatnata kolekcija na Silvio Berluskoni vo Rim, vo Makedonskiot kulturen centar vo Pert, vo Fondacijata „Kiril i Metodij“ vo Sofija, vo Galerijata na Festivalskiot centar vo Varna, vo Spomen-domot „Edvard Kardelj“ vo LJubljana, vo Gradskata biblioteka vo Karlovac, vo Muzejot na gradot Mostar, vo Galerijata „GJurina kukja“ vo Belgrad, vo Narodniot muzej vo Valevo, vo Galerijata na velikanite vo MANU vo Skopje, vo Gradskiot muzej vo GJakovo (Hrvatska), vo Makedonskiot naroden teatar vo Skopje, vo Rektoratot na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje, vo Multimedijalniot centar vo Veles, na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje, vo Arhiepiskopijata na MPC vo Skopje, vo Katedralniot hram „Presveto srce Isusovo“ vo Skopje, vo Katolichkata crkva „Sv. Kiril i Metodij i sv. Benedikt“ vo Ohrid, vo zbirkata likovni dela na SANU vo Belgrad, vo Muzejot na sovremenata umetnost vo Skopje, vo zbirkata likovni dela na Hrvatskata akademija na naukite i umetnostite vo Zagreb, kako i vo mnogu drugi institucii vo Makedonija i vo svetot. CHlen e na Drushtvoto na likovnite umetnici na Makedonija (od 1962). CHlen e na MANU (od 1988), stranski chlen na SANU (od 2003) i chlen na Svetskata akademija za umetnost i nauka vo San Francisko (od 2006). Dobitnik e na mnogubrojni nacionalni i megjunarodni nagradi i priznanija. Sozdavajkji impozanten opus, ostava dlaboka i neizbrishliva traga vo istorijata na makedonskata umetnost so negovata neraskinliva povrzanost so tradicijata i so poinakvata razvojna nasoka. Vakviot priod kon umetnosta mu ovozmozhuva neposreden dopir do sushtinata na umetnichkoto delo & neprekinatata potraga po samiot zhivot vo negovata kvintesencija izrazena preku formata & i negoviot opus go izdiga na ramnishteto na bezvremenost. SPOMENICI: Prodor, Karlovac, Hrvatska; Krava, Karlovac, Hrvatska; Strelanje, Leunovo, kaj Gostivar; Na makedonskite rudari, Makedonska Kamenica; Narodniot heroj Vera Jocikj, Makedonska Kamenica; Makedonskiot partizanski odred „Korab“, Novo Selo, kaj Gostivar; Blagoe Parovikj, Rieka, Hrvatska; Kiril Pejchinovikj-Tetoec, Tetovo; Iljo Antevski-Smok, Tetovo; Na obrabotuvachite na sileks, Kratovo; Svetite brakja Kiril i Metodij, Ohrid; Majka Tereza, Skopje; Majka Tereza, Nirnberg, Germanija; Kocho Racin, Veles; Milton Manaki, Bitola; Rafael Alberti, Garachiko, Tenerife, Kanarski Ostrovi; Skopje ’63, Skopje; Simfonija na mirot, Skopje; Svetite brakja Kiril i Metodij, Belgrad, Srbija; Sveti Kliment Ohridski, Ohrid; Race na prijatelstvoto, Nirnberg, Germanija; Petre Prlichko, Veles; Justinijana Prima, na Pravniot fakultet, na Univerzitetot Sv. Kiril i Matodij, Skopje; Panko Brashnarov, Veles; Arhiepiskopot Dositej, Skopje; LJudevit Gaj, Zagreb, Hrvatska; Sveti Kiril, vo bazilikata San Klemente vo Rim, Italija; Majka Tereza, Vatikan; Majka Tereza, Zagreb, Hrvatska; spomen-obelezhja na nashi istaknati lichnosti, na Gradskite grobishta Butel vo Skopje: Lazar Kolishevski, Akad. Mihajlo Apostolski, Pretsedatelot Boris Trajkovski, Akad. Dimitar Mitrev i dr. LIT.: Ante Popovski: Tome Serafimovski (mapa), NIP „GJurgja“, Skopje, maj 1998; Cvetan Grozdanov: Tome Serafimovski, TNID „GJurgja“, Skopje, 2000; Stanislav ZHivkovikj: Tome Serafimovski & Skulpture i crtezhi, Srpska akademija nauka i umetnosti, Beograd, 2002; Ferid Muhikj: Tome Serafimovski & Portreti / Tome Serafimovski – Portraits, TNID „GJurgja“, Skopje, 2003; Tome Serafimovski & Biobibliografija / Tome Serafimovski – Biobibliographdz, Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Fondacija Trifun Kostovski / Macedonian Academdz of Sciences and Arts, Trifun Kostovski Foundation, Skopje/ Skopje, 2005; Cvetan Grozdanov: Duhovnosta i prerodbata & skulpturi, crtezhi, „Makedonska riznica“, Kumanovo, 2005; Mazhuran Subotikj, Vesna: Tome Serafimovski, Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti & Gliptoteka, Zagreb, 2008. E. Al. Vladimir Serafimoski
Кирилична верзија на написот
СЕР