SELISHCHEV, Afanasij Matveevich (s. Volovo, Orelska gubernija, Rusija, 11. I 1886 – Moskva, 6. ⅩⅠⅠ 1942) – ruski lingvist, istorichar, kulturolog, dop. chlen na AN na SSSR (1929), poznavach na Makedonija. Avtor e na povekje dela posveteni na Makedonija. Ja prouchuval sporedbenata gramatika na slovenskite jazici, pa vo tekot na 1914 g. go izdava svojot „Voved vo sporedbenata gramatika na slovenskite jazici“ (Kazan, 1914). Postepeno se profilira vo nenadminat specijalist po makedonskata i bugarskata dijalektologija, zaradi shto vo 1930 g. e primen za chlen-korespondent na BAN. Poseben interes vo negovata nauchna problematika imaat makedonskite temi. Vo tekot na letnite meseci na 1914 g. ja posetuva Makedonija, uspevajkji da prisobere bogat izvoren materijal za svoite podocneshni studii, osobeno za Tetovskiot, Skopskiot i Kratovskiot kraj. Temata na makedonskite dijalekti, toponimijata i etnografijata i dopirite so drugite jazici na Balkanot mu stanuva dominanten interes vo negovata tvorechka sudbina. Vo 1918 g. ja izdava svojata kniga „Ocherki po makedonskoŸ dialektologii“. Interesite mu se proshiruvaat vrz prouchuvanje na dijalektite vo Dolni Polog, Bitolsko, Prilepsko i Ohridsko, a se nadopolnuvaat i so prouchuvanja na izvorite, kakov shto e Daniiloviot chetirijazichnik (1802), kako i tvorbite na Kiril Pejchinovikj. So strast na ambiciozen nauchnik, gi razotkriva dijalektnite crti na Polog vrz fonot na opshtestveno-bitoviot i kulturnoistoriskiot zhivot na negovoto naselenie, bidejkji vo negovoto delo nashle mesto i etnografijata, i demografijata, i istorijata i jazikot na Makedonija. Od isti metodoloshki pozicii toj pristapuva i pri elaboracijata na svojot nauchen proekt „Govorite vo oblasta na Skopje“ (1931). Posebno interesna mu e monografijata „Makedonskite kodici, ⅩⅤⅠ–ⅩⅤⅠⅠⅠ v. Ogledi po istoriskata etnografija i dijalektologija na Makedonija“ (1933), vo koja gi razgleduva kodicite na manastirite Matka (Skopsko), Slepche (Bitolsko) i Treskavec (Prilepsko). Vo svoite studii chesto Makedonskite Sloveni gi narechuva samo kako Sloveni, poradi potreba od nivna diferencijacija so neslovenskite narodi vo regionot. Trudovite na A. M. Selishchev, posveteni na makedonska tema se po mnogu neshto obrazcovi po nachinot na koj se koristat onomastichkite fakti i pojavi, osobeno za rekonstrukcija na postari procesi. Jazichnite pojavi i procesi gi razgleduva vo poshirok kulturno-istoriski kontekst, pa ushte vo svojot start vo naukata, za makedonskite centralni i zapadni govori zabelezhuva deka sodrzhat belezi i karakteristiki shto gi izdvojuvaat kako posebnost. Vakviot prednaset na bliskata po vreme konvencija, koja kje gi definira i kodificira kako posebna jazichna nor-ma ovie govori preku Misirkov (1903), go pretstavuva slavistot vo uloga na vidovit nauchnik. BIB.: Otchet o zanяtiяh za graniceŸ v letnee vakancionnoe vremя 1914 goda, „UchenÎe zapiski Imperatorskago KazanÏskago universiteta“, 6&7, 1915; Ocherki po makedonskoŸ dialektologii, 1, KazanÏ, 1918; Zapis Gorno-rekanca. Iz zametok po Ìtnografii i dialektologii Makedonii, „UchenÎe zapiski VÎssheŸ shkolÎ g. OdessΓ, Otdel gum. obÈ. nauk. PosvяÈaetsя professoru Borisu MihaŸlovichu Lяpunovu po sluchaÓ 30-letiя ego prepodavatelÏskoŸ deяtelÏnosti, Ⅱ, Odessa, 1922; Kiril PeŸchinovich, Sbornik v chest na Vasil N. Zlatarski po sluchaŸ na 30-godishnata mu nauchna i profesorska deŸnost, Sofiя, 1925; Zametki po Ìtnografii i dialektologii Makedonii. Pomяnnik monastÎrя Treskavca, Sbornik stateŸ v chestÏ akademika A. I. Sobolevskogo, izdannΟ k dnÓ 70-letiя so dnя ego rozhdeniя AkademieŸ nauk po pochinu ego uchenikov, Leningrad, 1928; FolÏklornÎe i dialektologicheskie materialÎ po Makedonii (1924-1927), „Slavia“, Ⅶ, 3, Praha, 1928; Polog i ego bolgarskoe naselenie. Istoricheskie, Ìtnograficheskie i dialektologicheskie ocherki Severo-zapadnoŸ Makedonii (S ÌtnograficheskuÓ kartoÓ Pologa), Sofiя, 1929; SemeŸnata „sluzhba“ (kurban) v BÍlgariя i Makedoniя i srÍbskata „slava“, „Makedonski pregled“, V, 2, Sofiя, 1929; SemÏя D. Miladinova. Iz doneseniŸ konsula M. Hitrovo (1864), „Makedonski pregled“, V, 3, Sofiя, 1929; I. S. œstrebov o Makedonii, „Makedonski pregled“, Ⅵ, 3, Sofiя, 1930; Slavяnskoe naselenie Albanii (S illÓstraciяmi v tekste i s kartoÓ Albanii), Sofiя, 1931; GovorÎ oblasti SkopÏя, „Makedonski pregled“, Ⅶ, 1, Sofiя, 1931; Edna interesna dopiska ot solunskoto selo KirechkÏoŸ ot kraя na minaliя vek, „Makedonski pregled“, Ⅷ, 2, Sofiя, 1932; Makedonskie kodiki ⅩⅤⅠ–ⅩⅤⅠⅠⅠ vv. Ocherki po istoricheskoŸ Ìtnografii i dialektologii Makedonii, Sofiя, 1931; Dialektologicheskoe znachenie makedonskoŸ toponimii, Sbornik v chest na prof. L. Miletich za sedemdesetgodishninata ot rozhdenieto mu, Sofiя, 1933; Ⅴ Kukushe v 50-h godah ⅩⅠⅩ veka, „Makedonski pregled“, Ⅷ, 3, Sofiя, 1933; Makedonskaя dialektologiя i serbskie lingvistÎ A. Belich i ego posledovateli, „Makedonski pregled“, Ⅸ, 1, Sofiя, 1933; Zavet PervoŸ ŒstinianÎ, „Makedonski pregled“, Ⅸ, 2, Sofiя, 1934; Hadzhi Joakim i яzÎk ego knig, „Makedonski pregled“, Ⅸ, 3, Sofiя, 1935. LIT.: R. I. Avanesov, LJ. Miletich, S. B. Bernshtejn, E. A. Vasilevskaja, V. V. Vinogradov, K. Mirchev, M. Sl. Mladenov, Rina P. Usikova. G. T. Aslan Selmani
Кирилична верзија на написот
СЕЛИШЧЕВ, Афанасиј Матвеевич