RUSALII – naroden obichaj i obredni igri shto se izveduvaat vo vremeto na Nekrstenite denovi od Bozhik do Vodici. Najdolgo se odrzhale vo juzhna Makedonija, od Gevgelsko do Solunsko. Spored veruvanjeto, vo ovie 12 dena, narecheni ushte i Pogani denovi, no i Ristosovi denovi, aktivni se demonite, poradi shto narodot izveduval razni magiski dejstvija za zashtita, vkluchitelno i rusaliski obredi i igri. Najpoznati rusaliski ora se: „Karadjova“, „Zlata“, „Petrovska“, „Todore biro kapidan“, „Kavadar avasi“, „Kapetan avasi“ i dr. Rusaliskite druzhini najprvin odele v crkva, kade shto zemale prichesna i blagoslov od sveshtenikot. Pred crkvata odigruvale tri ora, po shto trgnuvale na dvanaesetdnevno patuvanje. Dvanaeset dena igrale i peele i sobirale podaroci shto gi daruvale za dobrotvorni celi – izgradba na crkva, uchilishte, cheshma, most i sl. Se veruvalo deka tie gi brkaat demonite i bolestite, pa zatoa so zadovolstvo bile primani vo sekoe selo i vo sekoj dom, osobeno tamu kade shto imalo bolen. Po dvanaesette dena pak odele v crkva. Se veruvalo deka ako toa ne go napravat, kje poludat. Ako se sretnele dve druzhini rusalii, redovno doagjalo do tepachki, nekogash so smrtni posledici, a zhrtvite bile pogrebuvani na mestoto na zaginuvanjeto. Toa go potvrduvaat i mnogute toponimi Rusaliski Grobishta. LIT.: Kuzman shapkarev, Rusalii, dreven i tvrde interesen bljlgarski obi=aj zapazen i dnes v GJzhna Makedonidj, Plovdiv 1884; LJubica i Danica Jankovikj, Narodne igre, Ⅳ, Beograd, 1948, 132; Vera Klichkova, Rusaliski obichai vo Gevgelisko, „Makedonski folklor“, Ⅱ, 3–4, Skopje, 1969, 377 M. Kit.
Кирилична верзија на написот
РУСАЛИИ