RUDNICI I ZHELEZARNICA „SKOPJE“ – metalurshki kompleks za dobivanje i prerabotka na zhelezo i chelik. Najgolem objekt na crnata metalurgija vo RM. Proektiran e od 1959 g., graden od 1961 g., a raboti od 1967 g. Izgradeni pogoni: Topilnica (za proizvodstvo na surovo zhelezo vo 5 elektropechki, sekoja so kapacitet od 20 do 30 MNJ); CHelicharnica (za rafiniranje na zhelezoto do niskojagleroden chelik); Valavnica za slabovi i limovi (t.n. Topla valavnica); Valavnica za tenki lenti (t.n. „Polukonti“) i Ladna valavnica (vo koja se vrshi i toplo pocinkuvanje i plastificiranje na del od lentite); Energetika i dr. Rudnicite vo Oslomej i Damjan, poradi loshiot kvalitet na zheleznata ruda se zatvoreni vo vtorata polovina na 1980tite, a Topilnicata vo pochetokot na 1990-tite godini. Prvobitno e zamisleno proizvodstvo od 400.000 t godishno, no podocna variralo. CHelikot e proizveduvan najnapred vo konvertor, a denes iskluchivo vo elektropechka. Najproduktiven period e od 1973 do 1987 g. So privatiziranjeto na oddelni pogoni, od 2000 g. navamu, proizvodstvoto povtorno zazhivuva. Vo ramkite na MAKSTIL, so pretopuvanje na otpadno zhelezo vo elektropechka i postojano investiranje vo zgolemuvanjeto i moderniziranjeto na proizvodstvoto, kako i zashtitata na zhivotnata sredina, proizvodstvoto gi nadminuva prethodnite rekordi. Vo ramkite na „Mital“ prodolzhuva proizvodnata programa na Ladna valavnica, posebno pocinkuvanjeto na lenti. Vo „Skopski leguri“ se proizveduvaat feromangan i drugi feroleguri, dodeka delot „Energetika“ raboti vo sostav na „ELEM“ (del od poraneshnoto Elektrostopanstvo na Makedonija). So vakvoto zazhivuvanje na kompaniite-naslednichki na Rudnici i zhelezarnica „Skopje“, ovoj segment stanuva znachaen vo vkupnata industriska i izvozna aktivnost vo RM. LIT.: S. Hadji Jordanov i dr., Proizvodstvo na chelik vo Makstil AD – Skopje, studija, TMF Skopje, 1998 g. Sv. H. J. – LJ. A. Fabrikata „Ruen I.T.“, Kochani
Кирилична верзија на написот
РУДНИЦИ И ЖЕЛЕЗАРНИЦА СКОПЈЕ