ROMITE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA – etnichka zaednica vo RM. Se pretpostavuva deka se doseleni od Indija ili Egipet. Vo Makedonija se poznati pod razni iminja: Cigani, GJupci ili Egjupci. Po verska pripadnost tie se muslimani ili pravoslavni hristijani. Pred Balkanskite vojni (1912–1913) vo Makedonija zhiveele 54.557 Romi, shto prestavuvale 2,42% od celokupnoto naselenie. Po podelbata na Makedonija (1913) del od romskoto naselenie prodolzhilo da zhivee vo Vardarskiot del na Makedonija. Po Vtorata svetska vojna brojot na Romite vo RM iznesuval 19.500 (ili 1,7% od celokupnoto naselenie), vo 1971 – 24.505 (1,5%), 1994 – 43.707 (2,25%) i vo 2002 – 53.879 (ili 2,66%) od naselenieto. Sega najmnogu gi ima vo Skopje (23.475), Prilep (4.433), Kumanovo (4.256) Bitola (2.613) i Tetovo (2.357). Tie se mnozinstvo samo vo edna opshtina (shuto Orizari). So Ustavot od 1971 g. se priznati kako etnichka grupa, potoa dobija status na malcinstvo (1991), a so Ustavot od 2001 g. dobija status na etnichka zaednica. Na Romite vo RM im se priznati etnichkite prava i slobodi. Romskiot jazik se uchi fakultativno vo osnovnoto obrazovanie, a na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ e otvoren centar za izuchuvanje na romskiot jazik, kultura i istorija. Vo 1980 g. vo Skopje beshe objavena prvata gramatika na romskiot jazik, koj e prisuten na drzhavnite elektronski mediumi (Makedonskoto radio i televizijata), na privatnite tv stanici (shutel i BTR) i vo pechatot (v. „Roma Times“). Tie go slavat religiozniot praznik GJurgjovden. Organizirani se i vo politichki partii: „Partija za celosna emancipacija na Romite“ (PCER), „Obedinata partija na Romite“ (OPR), „Partijata na demokratskite sili na Romite“ (PDSR). LIT.: Vasil KÍnchov, Makedoni®. Geografi® i statistika, Sofi®, 1900; Zavod za statistika na SR Makedonija. Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984; Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje, 1997; Popis na naselenieto, domakjinstvata i stanovite vo R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski, Etnichkite promeni vo Makedonija (1913–1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Kiselinovski – d-r Irena Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (ⅩⅩ vek), Skopje, 2004. St. Kis. Pelisterski rosnik
Кирилична верзија на написот
РОМИТЕ ВО РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА