REPUBLIKA MAKEDONIJA I ORGANIZACIJATA NA OBEDINETITE NACII. Neposredno po Vtorata svetska vojna, DFJ e edna od vkupno 51 drzhava-osnovopolozhnichki na OON. RM, kako sostaven del od DFJ, FNRJ i SFRJ vleche kontinuitet vo smisla na aktivnostite na prethodniot federativen subjekt vo ramkite na Organizacijata, no ne i kontinuitet vo smisla na formalno chlenstvo. Po raspadot na SFRJ se otvoraat proceduri za priem na novosozdadenite drzhavi-naslednichki na SFRJ vo OON. Odlukata za stapuvanje vo chlenstvo vo OON ja donesuva Sobranieto na RM na 29. Ⅶ 1993 g. Vrz osnova na taa odluka pretsedatelot na RM Kiro Gligorov upatuva pismo do Generalniot sekretar na OON Butros Gali na 30. Ⅶ 1992 g. so baranje RM da bide primena vo chlenstvo. So cel da go sprechi priemot, R Grcija na 25. I 1993 g. do Generalniot sekretar na ON upatuva memorandum vo vrska so baranjeto na RM za priem vo chlenstvo za koe tvrdi deka e element na ponatamoshna destabilizacija na regionot na kus i dolg rok. Na 3. Ⅱ 1993 g. RM upatuva odgovor na grchkiot memorandum do Generalniot sekretar, vo koj naveduva argumenti za ispolnuvanjeto na elementite na drzhavnost i gi opishuva shtetite shto RM gi trpi poradi odolzhuvanjeto na procesot za megjunarodno priznavanje. Generalniot sekretar go dostavuva baranjeto za chlenstvo do Sovetot za bezbednost. Na 3196-tata sednica Sovetot za bezbednost go razgleduva Izveshtajot na Komitetot za priem novi drzhavi-chlenki i bez glasanje ja usvojuva Rezolucijata 817(1993). Sovetot za bezbednost mu preporachuva na Generalnoto sobranie na OON „drzhavata chie baranje e so-drzhano vo dokumentot S/25147, da bide primena vo chlensto na ON i na taa drzhava, za site potrebi vo ramkite na ON privremeno da $ se obrakjame so referencata ,poraneshna jugoslovenska Republika Makedonija’, s“ dodeka ne se nadmine razlikata shto se pojavi okolu imeto na drzhavata“. Na 8. Ⅳ 1993 g. Generalnoto sobranie ja usvojuva preporakata na Sovetot za bezbednost i so aklamacija donesuva odluka za priem na RM vo chlenstvo na Organizacijata. RM ne poveduva postapka pred Megjunarodniot sud na pravdata za razreshuvanje na sporot so R Grcija okolu imeto, nitu ja pokrenuva procedurata za dobivanje sovetodavno mislenje od Sudot na prashanjeto dali vo sluchajot na priem na RM vo OON e prekrsheno megjunarodnoto pravo i Povelbata na OON. Kancelarijata na Visokiot komesar za begalci na OON (osnovan so Rezolucija br. 319/428 od 14 ⅩⅠⅠ.1950 g. na Generalnoto sobranie na OON) vo Skopje se otvora vo april 1992 g., neposredno po doagjanjeto na prviot bran begalci od RBIH. Pravna osnova e Memorandumot za razbiranje (8. ⅩⅠⅠ 1994). Kancelarijata $ dava poddrshka na Vladata na RM i na drugite nadlezhni institucii vo davanjeto megjunarodna zashtita na 65.000 (od vojnata vo BiH) i 350.000 (od vojnata vo Kosovo) begalci i barateli na azil vo soglasnost so megjunarodnite standardi. Vo periodot 2007–2008 g. poraneshniot minister za nadvoreshni raboti na RM i eks ambasador Srgjan Kerim ja izvrshuva funkcijata pretsedatel na 62 Generalno sobranie na OON. LIT.: Igor Janev, Legal Aspects of the Use of a Provisional Name for Macedonia in the United Nations Sdzstem, AJIL, vol.93, 1999, pp.157; Tatjana Petrusevska, Recognition of the Republic of Macedonia: problems and perspectives, International Conference of the Center for Studdz and Research on the Balkans, Montesljuieu Universitdz – Bordeaudj Ⅳ, The Senate, Paris, 2002. T. Petr.
Кирилична верзија на написот
РЕПУБЛИКА МАКЕДОНИЈА И ОРГАНИЗАЦИЈАТА НА ОБЕДИНЕТИТЕ НАЦИИ