REGIONI. Regioni (klimatskovegetacisko-pochveni podrachja). Poradi moshne heterogenite prirodni uslovi RM e podelena na osum klimatsko-vegetacisko-pochveni podrachja, koi pretstavuvaat i vertikalni zoni, a se razlikuvaat po svojata klima, klimazonalnata vegetacija i po pochvite. Tie podrachja, zaedno so nivnata nadmorska visochina i povrshina, se: I. submediteransko (modificirano mediteransko) podrachje, 50–500 m; Ⅱ. kontinentalno-submediteransko podrachje, do 600 m, zaedno so I podrachje 897.000 ha ili 34,9%; Ⅲ. toplo kontinentalno podrachje, 600–900 m, 704.000 ili 27,4%; Ⅳ. ladno kontinentalno podrachje, 900–1.100 m, 342.000 ha ili 13,3%; V. podgorsko-kontinentalno-planinsko podrachje, 1.100–1.300 m, 250.000 ha ili 9,7%; Ⅵ. gorsko-kontinentalno-planinsko podrachje, 1.300–1.650 m, 269.000 ha ili 10,4%; Ⅶ. subalpsko planinsko podrachje, 1.650– 2.250 m, 97.000 ha ili 3,8%; i Ⅷ. alpsko planinsko podrachje, nad 2.250 m, 13.000 ha ili 0,5%. Izrabotena e i karta na rasprostranetosta na ovie podrachja vo RM. Submediteransko (modificirano-mediteransko) podrachje. Se prostira vo Vardarskata Dolina vo jugoistochniot del na RM, na visochina od 50 do 500 m, kade shto e najsilno vlijanieto na mediteranskata klima. Toa e nashiot najtopol region, so prosechna godisho na temperatura od 14,2 S i so 600 do 700 m godishno kolichestvo vrnezhi. Klimazonalnata vegetacija na ova podrachje e ass Coccifero-Carpinetum orientalis (zaednica na prnarot). Na site supstrati, osven na chistite varovnici, dominiraat promienite cimetni shumski pochvi, a na mali povrshini od varovnici se javuvaat crvenici. Kontinentalno-supmediteransko podrachje. Toa e nasheto najgolemo podrachje (do 600 m nad moreto), koe se prostira vo centralna Makedonija, kade shto se kombinira Klimatska regionalizacija na Republika Makedonija vlijanieto na istochnokontinentalnata i modificiranomediteranskata klima. Toa e nasheto najsuvo podrachje (prosechno godishno kolichestvo vrnezhi 500 mm), so prosechna godishna temperatura o 12,7 S. Toa e podrachje na blagunot i beliot gaber (ass. LJuerco-Carpinetum orientalis macedonium), so dominacija na tipichnite cimetni shumski pochvi na site supstrati osven na varovnicite. Na malite povrshini od varovnici, obrazuvani se crvenici, a na lesovidni karbonatni sedimenti, chernozemi i toa vo najsuviot del od podrachjeto. Toplo kontinentalno podrachje. Se prostira na golemi povrshini, najmnogu vo kotlinite na zapadna Makedonija i daleku pomalku vo istochna Makedonija. Se javuva vo zonata od 600 do 900 m nad moreto, shto znachi i na poniskite tereni na planinite. Toa e region so sredna godishna temperatura od o 11 S i so godishna suma na vrnezhi od 700 mm, kako i so klimazonalna vegetacija na dabot ploskach i cer (ass. LJuercetum frainetto cerris macedonicum). Vo ova podrachje dominiraat promieni i luvichni cimetni shumski pochvi. Se javuvaat i districhni i eutrichni lesivirani pochvi a na moshne mali povrshini i planosoli. Ladno kontinentalno podrachje. Ova podrachje e povisoko od nashite kotlini i zatoa se prostira vo planinskite tereni, vo visinskata zona od 900 do 1.100 m, so zonalna vegetacija na dabot gorun (ass. Orno-LJuercetum petraeae) i so domiKarta na srednite godishni kolichini vrnezhi vo mm po visochina (Peroidot 1961&1990) Karta na srednogodishnata temperatura na vozduhot vo C0 vo RM nacija na ladnata kontinentalna klima (sredna godishna tempera-o tura 9 S i godishno kolichestvo vrnezhi 800 do 850 mm). Vo ova podrachje zavrshuvaat dabovata vegetacija i pochvite so teksturna diferenciranost na profilot. Tuka zapochnuva zonata na kafeavite shumski pochvi koi, vo zavisnost od supstratot, im pripagjaat na eutrichniot ili districhniot pottip. Retki se humusniot i luvichniot pottip. Podgorsko-kontinentalno-planinsko podrachje. Vo ova podrachje, koe se javuva na nadmorska visochina od 1100 do 1300 m, zapochnuva vlijanieto na planinskata klima, koja se kombinira so kontinentalnata (sredna godishna temo peratura 8 S i vrnezhi 900 mm go-dishno) i zapochnuva bukovata vegetacija (podgorska bukova shuma ass Festuco heterophdzlae-Fagetum). Dominiraat districhnite kafeavi shumski pochvi, a poretko i humusnite. Gorsko kontinentalno-planinsko podrachje. Se prostira vo zonata na nadmorska visochina od 1.300 do 1.650 m, so silna dominacija na planinskata nad kontinentalnata klima (sredna godisho na temperatura 6,4 S i 1.000 do 1.100 mm vrnezhi godishno). Toa e zona na gorskata bukova shuma (ass. Calamintho grandiflorae – Fagetum). Se javuvaat poretko ushte i bukovo-elovi, chisto elovi, molikovi i smrchevi shumi. Toa e zona na dominacija na humusnite (i districhni) kafeavi shumski pochvi. Vo povisokiot del na zonata se javuvaat brunipodzoliranite kafeavi shumski pochvi i zapochnuvaat da se javuvaat kafeavite podzolesti pochvi. Subalpsko planinsko podrachje. Se javuva vo zonata od 1.650 do 2.250 m nad moreto, so dominacija na planinskata klima (sredna goo dishna temperatura 3,5 S so 1.050 mm vrnezhi godishno). Toa e region na golem broj subalpski acidofilni shumski zaednici (glavno chetinarski): subalpski bukovi shumi (ass Fagetum subalpinum scar-do-pindicum), shumi na molikata (ass. Mdzrtillo-Pinetum peucis subass. alpinum), shumi na smrchata (ass. Picetum subalpinum scardicum), shu-mi na borot krivulj (ass. Picetum mughi macedonicum), subalpski elovi shumi. Pogolemiot del od shumite se unishteni i pretvoreni vo sekundarni visokoplaninski pasishta i vo vrishtini (ass. Junipero-Bruckenthalietum). Dominanten pochven tip e kafeavata podzolesta pochva, no se javuvaat i prethodnite stadiumi na evolucijata: haplichni, litichni i brunipodzolirani umbrichni rankeri, districhni, humusni i brunipodzolirani kafeavi shumski pochvi. Vrz varovnici se javuva organomineralna i organogena varovnichno-dolomitna crnica. Pod vrishitinite se obrazuvani povekje pottipovi na umbrichni rankeri. Alpsko planinsko podrachje. Se prostira na nadmorska visochina nad 2.250 m i zafakja mnogu pomali povrshini vo sporedba so drugite podrachja. Se odlikuva so najizrazito vlijanie na planinskata klima, so negativni sredni goo dishni temperaturi od –0,4 S i so shumite po formata na odgleduvanjeto vo RM 790 mm godishno kolichestvo vrnezhi. Toa e zona na visokoplaninski trevni zaednici. Vo nea nema shumski zaednici. Trevnite zaednici i pochvite zavisat mnogu od supstratot (varovnici ili silikatni steni). Vrz varovnicite se javuvaat povekje zaednici od sojuzot Edraiantheto-seslerion, a vrz silikatnata podloga povekje zaednici od sojuzot Seslerion comosae. Site pochvi se od tipot na profilot A-R ili A-S i nema pochvi so (V) ili Bt-horizont. Vo zavisnost od evolucijata na rastitelnite zaednici vrz varovnichkata podloga, obrazuvani se: organogenata (so ili bez folichen horizont O) i poretko vo poniskiot del i vo subalpskata zona organo-mineralnata varovnichko-dolomitnata crnica. Vrz silikatnata podloga se javuvaat povekje pottipovi na umbrichnite raneri: litichen (so ili bez folichen horizont O), haplichen i brunipodzaliran. LIT.: GJ. Filipovski, Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-pochveni zoni (regioni) vo Republika Makedonija, MANU, Skopje, 1996. GJ. F.
Кирилична верзија на написот
РЕГИОНИ