RECENTNA SUKCESIJA VO MAKEDONIJA. Razvitokot na vegetaciskiot pokrivach se odviva preku eden pocheten, eden ili nekolku preodni i eden konechen stadium. Sekoj stadium pretsta-Naslovnata stranica na vesnikot „Nova Makedonija“ Recentna sukcesija vo Makedonija posvetena na Referendumot za nezavisna Makedonija vuva samostojna asocijacija. Megjusebnata povrzanost na razvojnite stadiumi od pochetniot do konechniot, pretstavuva razvojna serija. Posledniot stadium koga vegetacijata i pochvata go dostignuvaat vrvniot razvoj pri opshti klimatski uslovi, bez ogled na geoloshkata podloga, pretstavuva klimatogen stadium t.e. klimatogena asocijacija. Dokolku razvojot na vegetaciskiot pokrivach e zapren na nekoj preoden stadium poradi premnogu voda, kiselost, solenost na pochvata ili poradi nekoj drug lokalen faktor, togash stanuva zbor za traen stadium. Ako se otstrani lokalniot faktor togash sukcesijata prodolzhuva s“ do klimatogeniot stadium. Pochetniot stadium go zabrzuvaat anemohornite ili zoohorni vidovi Populus tremula, Betula pendula, Pinus nigra, Pinus sdzlvestris, Pinus peuce, Juniperus communis, Juniperus edjcelsa i dr. Sekoj od ovie vidovi ima svoe primarno stanishte i ottamu se shiri na sekundarno stanishte. Primarnite stanishta se naogjaat glavno na dolomitni kamenjari, granitni kamenjari i sl. Najdobri uslovi za naseluvanje borovi shumi na Maleshevskite, Mariovskite Planini i na Pelister se sozdadeni vo vtorata polovina na ⅩⅠⅩ i vo HH v., koga opadnal stochniot fond. Na sechishtata i na pasishtata prvin se naseluva orlovata paprat Pteridium aljuilinum, a potoa Juniperus communis, i pod zashtita na smrekata se naseluvaat borovi. Sledniot stadium e klimatogenata asocijacija i toa vo Mariovo i na Pelister Abieti-Fagetum, dodeka na Maleshevskite Planini nema ela, pa tamu e klimatogen stadium bukata bez ela. Naseluvanjeto na crniot i beliot bor i molikata se odvivalo na branovi. Najstarite stebla se stari 150–180 godini, a vtoriot bran stebla se stari 90–120 godini, toa e periodot na Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna. Najnoviot bran se stebla od po 40–60 godini, a toa e periodot na migracija na naselenieto selo–grad. Obnovata na borovite shumi pod bukata e nevozmozhna, no bidejkji imaat krilca na semeto tie se shirat na goli tereni i na rastojanie nad 30 km. Taka molikata gi osvojuva subalpskite tereni na Jablanica, a crniot bor se spushta ponisko od Vitolishta. Jasikata osvojuva tereni kade shto imalo pozhari kako na pr., na Ograzhden kaj seloto Dvorishte, Jakupica, na shashkovica i Praznitorba. R. R.
Кирилична верзија на написот
РЕЦЕНТНА СУКЦЕСИЈА ВО МАКЕДОНИЈА