RAZVOJNITE PROBLEMI NA INDUSTRIJATA VO USLOVI NA TRANZICIJA – problemi so koi se srekjava industrijata vo Makedonija vo uslovi na transformacija na ekonomskiot sistem, t.e. raspagjanje na prethodniot (samoupraven) i izgradba na nov (pazaren) ekonomski sistem, kako i vo uslovi na izgradba na samostojna drzhava. Od mnoshtvoto problemi se izdvojuvaat nekolku poznachajni. 1) Nasledenata nepovolna struktura: vo dosegashniot period, vo makedonskata industrija dominiraa tradicionalnite granki (oddeli) koi, kako trudointenzivni, vrabotuvaa pogolem broj rabotnici, no se odlikuvaa so poniska produktivnost; isto taka, vo strukturata na industrijata visoko beshe uchestvoto na surovinskite granki, koi proizveduvaa surovini i poluproizvodi so niski fazi na obrabotka na proizvodite; kako osobeno nepovolen e faktot shto bea izgradeni kapaciteti bez soodvetna domashna surovinska baza, t.e. surovinski i energetski zavisni od uvoz (na pr., tekstilnata i hemiskata industrija, no delumno i crnata i oboenata metalurgija); surovinskite kapaciteti bea golemi potroshuvachi na energija po edinica proizvod (metalurshkite kapaciteti), shto znachajno gi zgolemuvashe proizvodstvenite troshoci i sozdavashe seriozni problemi vo energetskiot bilans; vakvata struktura beshe rezultat na razvojot na industrijata po Vtorata svetska vojna, s“ do pochetokot na tranzicijata, vo soglasnost so konceptot za industriski razvoj i razmestuvanje na industrijata na nivo na poraneshna Jugoslavija. 2) Tehnichkotehnoloshkoto zaostanuvanje i niskiot stepen na modernizacija: poradi drastichnoto namaluvanje na investiciite, se zagubi chekorot vo tehnoloshkata modernizacija, pa mnogu od kapacitetite stanaa zastareni, a vo tekot na 1990-tite godini pogolemiot del od industriskite kapaciteti, chekajkji na privatizacijata, sosema go zamrea razvojot i proizvodstvoto. 3) Niskata produktivnost i prevrabotenosta sami po sebe pretstavuvaat problemi: tehnichko-tehnoloshkoto zaostanuvanje e osnovnata prichina za niskata produktivnost, no taa rezultirashe i od „socijalistichkiot“ model na vrabotuvanje i nagraduvanje, koga pogolem broj vraboteni od objektivno potrebnite reflektiraa za edno isto rabotno mesto. 4) Poseben problem pretstavuva nedovolnoto koristenje na kapacitetite i slabata izvozna orientiranost: vo ramkite na poraneshnata drzhavna zaednica (Jugoslavija), makedonskata industrija beshe orientirana, pred s“, kon pazarite na jugoslovenskite republiki i kon pazarite na drugite socijalistichki zemji; ovie pazari ne bea mnogu prebirlivi i toleriraa ponizok kvalitet i asortiman na proizvodite. 5) Nepovolnite nadvoreshno-ekonomski i politichki uslovi (ekonomskite i politichkite blokadi kon sredinata na 1990-tite, voenite sostojbi vo poraneshna Jugoslavija, kako i bezbednosnata kriza od 2001 g.) predizvikaa seriozni teshkotii za makedonskata industrija i se narushija normalnite ekonomski i soobrakjajni vrski so tradicionalnite partneri i pazari. 6) Procesot na prestrukturiranje sam po sebe pretstavuva teshkotija za industrijata: sopstvenichkata transformacija, nadopolneta so organizacionata, tehnichkata i proizvodnata transformacija, donesoa dopolnitelna neizvesnost za samata industrija; tie rezultiraa vo pochetna stagnacija i opagjanje na industriskoto proizvodstvo, a so toa i namaluvanje na angazhiranata rabotna sila. LIT.: Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997; Vlada na Republika Makedonija, Makedonija 2003 – Ramkovna programa za ekonomski razvoj i reformi, Skopje, 2000. T. F.
Кирилична верзија на написот
РАЗВОЈНИТЕ ПРОБЛЕМИ НА ИНДУСТРИЈАТА ВО УСЛОВИ НА ТРАНЗИЦИЈА