POPOV(IKJ), Temko (Ohrid, 1855 – Ohrid, 1929) – istaknat makedonski „nacionalen separatist“, a potoa sorabotnik na srpskata propaganda i politika. Po Srpsko-bugarskata vojna (1885), grupa makedonski dejci (Vasil Karajovov, Naum Evrov, Kosta Grupchev, Temko Popov, Isaija Mazhovski, GJorgjija Pulevski i dr.) vo Sofija formiraat Makedonski komitet za borba protiv denacionalizacijata na Makedonija. Vo toa vreme vo Sofija anonimno e objavena broshurata „Srpskata propaganda“, avtorski pomognata od T. Popov i K. Grupchev. No za da obezbedat poddrshka za realizacija na svojata nacionalna programa se obrakjaat do srpskata Vlada i vo pochetokot na avgust 1886 g. vo Belgrad doagjaat N. Evrov, T. Popov, K. Grupchev i V. Karajovov i postignuvaat dogovor za sorabotka i pomosh, vo koj se prifakja baranjeto za obnova na Ohridskata arhiepiskopija so svoja hierarhija, so svoi uchilishta i uchiteli na makedonski jazik (no so srpskata azbuka) i da pochne pechatenjeto na vesnik i knishki na toj jazik, a seto toa da ima srpska finansisika poddrshka. Vo slednata godina Temko stanuva ekonom vo Solunskata egzarhiska gimnazija i na 19. Ⅴ 1887 g. toj mu ja podnesuva na srpskiot solunski konzul svojata programa za postavuvanje uchiteli, objavuvanje broshura i izdavanje vesnik na makedonski vo Solun ili vo Carigrad pod naslov „Makedonija“ (ili „Makedonski list“). Gi pottiknuva uchenicite da baraat makedonski jazik vo nastavata, a po nivniot bunt gi organizira da zaminat za prodolzhuvanje na shkoluvanjeto vo Srbija. Megjutoa, na 9. Ⅴ 1888 g. mu pishuva na krushevchanecot vo Vranje Despot Badjovikj: „Nasheto narechie, koga mozhelo da diktira na dru—ite slavjanski narechia, ostanalo najsiromashko i, kako pitach, da spruzhit r’ka bilo na blgarskoto, bilo na srpskoto, pa i duri na ruskoto!.. Vistina, nashevo narechie, kako najshodno so srpskoto, trebit od nego da crpit onie rechi koi —i nemat u rechnikot si, no k’de ni je nashiot rechnik, k’de se nashite filolozi koi da mozheet da se zavzemeet so ovoj vazhen vopros, t.j. da ni sostaveet gramatika i dru—i najnuzhni uchebnici, barem za osnovnite uchilishta? NemajØi nashi filolozi, k’de se srpskite, koi znaet nashevo narechie i da sochineet ovie elementarni i neophodimi kni—i so takvo nauchno bespristrastie, shtoto tamo samo da upotrebeet srpski, vmesto dopolnitelni, k’de ne mozhet da najdeet maØedonski rechi, a ne da se vodeet od slep patriotizam i vmesto da sostaveet maØedonski uchebnici, da sochineet chisto srpski“. Zatoa mu se obrakja na prijatelot: „da ne se lazheme, Despote, nacionalnijot duh u Ma-Øedonija do takvo deredzhe deneska je stignal, shtoto i sam Isus Hristos ako slezit od nebono ne mozhet da go uverit MaØedoneca oti toj je b’lgarin ili srbin… Posle, ot kako vi—ame nie oti b’lgarizmot propadat vaka uzhasno, mozhno li je da se vervit na nekakov uspeh za rasprostranenjeto na drug, kakov i da e toj, slavjanski jazik? Ja ne vervam… Zatoa nie, dragi moj Despote, befme zafatile ushte od lani i dori ot olum-lani da preporachame da se otvoret maØedonski uchilishcha… Najglavna rabota je MaØedonija da se pomaØedonchit“. Na 5. Ⅳ 1889 g. T. P. ja konkretizira svojata programa so baranjata: da se naznachat 12 makedonski uchiteli po glavnite gradovi vo Makedonija so predavanje na makedonski jazik, da se otvori makedonsko chitalishte vo Solun i da pochne izdavanjeto na eden makedonski vesnik vo Solun, a podocna i vo Carigrad, za da se vodi „neophodnata borba“ za „otcepuvanje od Egzarhijata i za spogodba so Patrijarshijata, odnosno za reshavanje na crkovno-makedonskoto prashanje“. Vo toj duh (14 godini pred „Za makedonckite raboti“) toj go napishuva i prviot separaten antiegzarhiski traktat „Koj je kriv“ na misirkovski makedonski jazik so baranje crkvata vo Makedonija „da ima uzakoneno pravo sama taa da si izbira kandidati za mitropoliti izmegju svojite sogragjani i ednorodci, a Patrijarshijata samo da ji rakopolozhuje i da je nivni vrhoven duhoven nachalnik bez da ima vlast da ji promenuje ili sosem da ji otfrlja bez sakanje na narodot“, dodeka „vo smesenite gradoj i palanki… na nashite opshtini da im se dade pravo da si imaat eden sveshtenik ili arhimandrit za izvrshuenje crkovnite obredi na majchinijot ni jazik“. Sledstveno, „nije mozheme: prvo, da imame za brzo vreme nashi narodni vladici i uredeni uchilishta, bez da imame potreba od tugi milosti, zashto teshko i gorko na onoj narod, shto cheka svojata dushevna hrana od tugi race i ja poveril na takvi; i drugo, so reshujenjeto na ovoj olku trnliv crkoven vopros, nije ke dobijeme doverije na pravitelstvoto, ke klademe kraj na intrigite nadvoreshni i vnatreshni i taka ke zhivejeme premirno pod tatkooto krilo na Negoo Imperatorsko velichestvo nashijot Gospodar Sultan Abdul Hamid Ⅱ“. Ovoj znachaen predmisirkovski rakopis ostanuva neobjaven, zashto srpskata propaganda sepak ne mozheshe da dopushti tolkav kompromis i postepeno uspea i avtorot da go vkluchi vo svoite pazuvi. Zatoa, koga vo 1905 g. izdavachite na belgradskiot v. „Avtonomna Makedonija“ go pokanija da se vkluchi vo nivnata „avtonomistichka programa“, toj vekje beshe dragoman vo Srpskoto pratenishtvo vo Atina i napolno se stavi vo usluga na srpskite interesi, pa zhivotot go zavrshi kako srpski gradonachalnik na rodniot grad. IZV. i LIT.: D-r Kliment DJambazovski, Kulturno-opshtestvenite vrski na Makedoncite so Srbija vo tekot na ⅩⅠⅩ vek, Skopje, 1960, 161-171 i 190-194; istiot, No-vi prilozi za Makedonskoto „separatistichko dvizhenje“, „Glasnik“, INI, Ⅷ, 2, Skopje, 1965, 241; istiot, Gra—a za istoriju makedonskog naroda iz Arhiva Srbije, tom Ⅳ, knjiga Ⅱ (1886-1887), Beograd, 1986, 122-123, 173-175, 185-186, 190-194 i 212-217; istiot, Gra—a za istoriju makedonskog naroda iz Arhiva Srbije, tom Ⅳ, knjiga Ⅱ (1888-1889), Beograd, 1987, 375-388 i 448-450; D-r Blazhe Ristovski, Krste P. Misirkov (1874– 1926)…, Skopje, 1966, 51-58, 391 i 714-715; Hristo Andonovski, Makedonskata programa na Temko Popov, „Nova Makedonija“, Skopje, 30. Ⅳ i 1 i 2. Ⅴ 1967, 17; Trajko Stamatoski, Borba za makedonski literaturen jazik, Skopje, 1986, 94-102 i 225-241; Petar Karajanov, Hristo Andonovski, Jovan Pavlovski, Lichnosti od Makedonija, Skopje, 2002, 264. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ПОПОВ