POPOV

POPOV, Stale (s. Melnica, Mariovo, 25. Ⅴ 1902 – Skopje, 10. Ⅴ 1965) – raskazhuvach, romansier, prosveten rabotnik. Se shkoluva vo Bitola i Belgrad, kade shto zavrshuva Bogoslovija i Teoloshki fakultet. Vo najgolemiot del od svoite dela go otslikuva rodnoto Mariovo. Debitira so raskazite „Mice Kasapcheto“ i „Petre Andov“, koi se publikuvani vo 1951 g., edna godina po objavuvanjeto na povesta „Ulica“ i edna godina pred romanot „Selo zad sedumte jaseni“, dvete od Slavko Janevski, koi go nosat primatot na prva povest i prv roman na makedonski standarden jazik. Vistinskoto vleguvanje vo literaturata, so svrtuvanje na vnimanieto i na kritikata i na chitatelskata publika, se sluchuva so objavuvanjeto na romanot „Krpen zhivot“ vo 1953 (prviot tom) i 1954 (vtoriot tom), koj e bitovo-socijalen, no i istoriski i regionalen roman. Dve godini podocna izleguva i negoviot roman za legendarniot mariovec „Tole Pasha“. Avtor e i na povestite „Kalesh Angja“ i „Dilber Stana“, inspirirani od ubavite makedonski narodni pesni „Ajde slushaj, slushaj kalesh bre Angjo“ i „Kazhi, kazhi, Dilber govite „Sobrani dela“ (1966, 1976). Vo spomen i vo znak na pochit kon negovoto delo vo 1975 g. e vostanovena nagradata „Stale Popov“ za prozno delo shto sekoja godina ja dodeluva Drushtvoto na pisatelite na Makedonija (DPM). DEL: Krpen zhivot (roman, 1953-1954), Itar Pejo (humoristichni raskazi, 1955), Opasna pechalba (podolga proza, 1956), Tole Pasha (roman, 1956), Kalesh Angja (roman, 1958), Dilber Stana (roman, 1958), Mariovski panagjur (novela, 1961), Pomegju neboto i zemjata (raskazi, 1963), shakjir vojvoda (romanizirana biografija, 1966), Neobichno dete (roman, 1966), Doktor Oreshkovski (roman, 1966), Sobrani dela (12 toma, 1966 i 1976), Odbrani dela (4 toma, 1987). LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knizhevnost ⅩⅩ vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realistichen roman (1997); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). V. M.-CH. Stole Popov


Кирилична верзија на написот
ПОПОВ
 

Leave a comment

Вашата адреса за е-пошта нема да биде објавена. Задолжителните полиња се означени со *