POLITIKATA NA DEVIZNIOT KURS NA RM – zbir na merki i instrumenti za formiranje i odrzhuvanje na intervalutarnata vrednost na denarot. Vo periodot po proglasuvanjeto na politichkata nezavisnost, RM s¢ ushte e del od monetarniot sistem na SFRJ, taka shto nema mozhnost za vodenje avtonomna politika na devizniot kurs. Sepak, ushte vo pochetokot na dekemvri 1991 g. makedonskata vlada nosi odluka so koja NBM zapochnuva da gi formira deviznite rezervi i da go utvrduva devizniot kurs na dinarot na teritorijata na Makedonija. Podocna, pri proglasuvanjeto na monetarnata samostojnost, na 27. Ⅳ 1992 g. se voveduva rezhim na fiksen devizen kurs na nivoto od 360 vrednosni edinici (bonovi) za edna germanska marka. Fiksniot devizen kurs pretstavuva instrument na stabilizacionata programa, koj treba da gi stabilizira inflaciskite ochekuvanja i da ovozmozhi namaluvanje na inflacijata. Sepak, vo ovoj period centralnata banka nema nikakvo vlijanie vrz devizniot kurs poradi nekolku prichini: otsustvo na devizen pazar, skromni devizni rezervi i nedostig na koordinacija megju politikata na devizniot kurs i drugite makroekonomski politiki. Ottuka, za kuso vreme se pokazhuva nesoodvetnosta na rezhimot na fiksniot devizen kurs i vo tekot na 1992 g. se izvrsheni dve devalvacii. Istovremeno se vrshi modifikacija na rezhimot na devizniot kurs taka shto se dozvoluva denarot da fluktuira vo intervalot od ±10% vo odnos na koshnicata od valuti. Vo ovoj period vo Makedonija istovremeno funkcioniraat nekolku devizni kursovi: oficijalen devizen kurs objaven od strana na NBRM, devizen kurs po koj se vrshi kupoprodazhba na devizi megju pretprijatijata i devizen kurs na crniot pazar. Pritoa, najgolem del od trgovijata so devizi se vrshi po dvata kursa razlichni od oficijalniot devizen kurs, koj celo vreme zaostanuva zad crniot devizen kurs. Vo maj 1993 g., se vospostavuva oficijalen devizen pazar, chija organizacija $ e doverena na NBRM, koja stanuva nadlezhna za formiranje na kursot na denarot, iako formalno Sobranieto s¢ ushte e nadlezhno za formuliranje na celite i zadachite na deviznata politika. Pritoa e izvrshena ushte edna devalvacija na denarot i se preminuva kon rezhim na fleksibilen devizen kurs. Sepak, centralnata banka s¢ ushte ne vodi aktivna politika na devizniot kurs, koj prodolzhuva slobodno da fluktuira, sledejkji go crniot devizen kurs. Presvrt vo politikata na devizniot kurs se sluchuva na pochetokot na 1994 g., koga centralnata banka zapochnuva da go odrzhuva devizniot kurs na stabilno nivo od 27 denari za edna germanska marka. Ottogash centralnata banka zapochnuva da vodi politika na de facto fiksen devizen kurs, kako osnovno nominalno sidro za stabiliziranje na cenite, a vo oktomvri 1995 g. devizniot kurs i ren target na monetarnata politika. Impresivnata stabilnost na devizniot kurs na markata prodolzhuva s¢ do juni 1997 g., koga e izvrshena devalvacija na denarot od 16%. Potoa centralnata banka prodolzhuva da go odrzhuva devizniot kurs vo tesni ramki okolu novoto targetirano nivo od 31 denar za edna marka, a vakvata politika se zadrzhuva i po voveduvanjeto na evroto. Vo celiot ovoj period centralnata banka se pokazhuva kako iskluchitelno efektivna vo kontrolata na devizniot kurs, uspeshno neutralizirajkji gi site pritisoci za depresijacija ili apresijacija na denarot. Pritoa, povekje od edna dekada, targetiranjeto na devizniot kurs se potvrduva kako efektivno sredstvo za odrzhuvanje na stabilnosta na cenite. LIT.: Goran Petrevski, Monetarna politika – teorija i iskustvoto na Makedonija, Skopje, 2005, 278-286; Kiki Mangova Ponjavikj, Vancho Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P. „Politicheska svoboda“, organ na makedonskite revolucioneri-socijalisti „POLITICHESKA SVOBODA“
Кирилична верзија на написот
ПОЛИТИКАТА НА ДЕВИЗНИОТ КУРС НА РМ