POCKOV, Boro (Borivoj) (Mirko shpanecot) (Strumica, 18. Ⅳ 1916 – Belgrad, 19. Ⅵ 1981) – grafichki rabotnik, voen komandant na NOAVM i general-major na JNA. Kako pripadnik na komunistichkoto dvizhenje (od 1936) i chlen na KPJ (od 1938), bil borec na internacionalnite brigadi – vo Bataljonot „Diviformi. Golemite grupi pochvi i nivnite tipovi (vo zagrada) se: entisoli (leptosol, regosol, arenosol), fluvisoli (fluvijatilna pochva, koluvijalna pochva), molisoli (varovnichko-dolomitna crnica, molichen ranker, rendzina, chernozem), umbrisoli (umbrichen ranker), vertisoli (smolnici), kambisoli (cimetna shumska pochva, crvenica, kafeava pochva vrz varovnici i dolomiti, kafeava shumska pochva), luvisoli (lesivirana pochva), podzoli (kafeava podzolesta pochva), planosoli (planosol), glejsoli (fluvijatilno-livadska pochva, hidrogena crnica, mochurlivoglejna pochva), solonchaci (solonchak), solonci (solonec), histosoli (fibrisol, hemisol, saprisol), antroposoli (rigosol, hortisol, rizosol, iragrichen antroposol, deposol, flotisol). Leptosol – pochva so litichen kontakt do 25 cm. Nerazviena ili slabo razviena pochva, so profil od tipot (A)-R, so slabo razvien (inicijalen) horizont ili ohri-Scenska izvedba na narodnoto oro „Pottrchano“ GJ. Filipovski: „Klasifikacija na pochvite na Republika Makedonija“ (2006) chen horizont. Kaj nas se javuva kako erodirana pochva vo nashite planini. Kako chista kartografska edinica iznesuva 13.053 ha, a kako kompleksni edinici so drugite tipovi pochvi 378.327 ha. Se odlikuva so niska produktivna sposobnost, osobeno poradi plitkosta na profilot. Leptosolot se javuva kako rezultat na silno razvienite erozioni procesi kaj nas. Regosol – slabo razviena pochva, so slabo razvien (inicijalen) horizont. Obrazuvan e od rastresit supstrat, so dlabok profil, bez litichen kontakt. Kaj nas se javuva vo kotlinite vo branovidnoritchesti tereni, koi se silno erodirani po unishtuvanjeto na shumata. Obrazuvan e najchesto vrz tercierni sedimenti. Tipichno lozarska i ovoshtarska pochva, no se koristi i za poledelski kulturi. Na nego se javuvaat najgolem del od zimskite brdski pasishta. Arenosol – podvizhen pesok shto se obrazuva so eolska erozija i resedimentacija na erodiraniot materijal. Pokriva 200 ha pokraj Vardar vo Gevgeliskata Kotlina. Ne se koristi vo zemjodelskoto proizvodstvo. Aluvijalna (fluvijalna) pochva – sovremen rechen nanos, podlabok od 25 cm, so slabo razvieni ili nerazvieni pedogenetski procesi. Sodrzhi fluvichni pochveni materijali i se odlikuva so sloevitost i so dobra sortiranost. Se javuva vo nashite poshiroki rechni dolini i pokriva 131.599 ha. Toa e edna od najplodnite nashi pochvi. Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo. Najgolem del e melioriran (odvodnet) ili intenzivno se navodnuva. Koluvijalna (deluvijalna) pochva – pochva obrazuvana so erodiranje na pochvite od povisokite (planinski i ridski) tereni so povrshinski vodi i porojni vodoteci i so recentna resedimentacija na erodiraniot materijal vo pod-nozhjeto na tie tereni. Podlaboka e od 20 cm, ima slabo razvieni pedogenetski procesi, izrazita sloevitost i slaba sortiranost na materijalite. Vkupnata nejzina povrshina kaj nas iznesuva 159.600 ha. Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo (lozarstvo, ovoshtarstvo). CHesto se navodnuva so bistri planinski vodi. Varovnichko-dolomitna crnica – pochva so tip na profilot A-R, so dobro razvien crn humusen horizont, dlabok najmnogu 30 sm, koj lezhi vrz chisti kompaktni varovnici i dolomiti. Pokriena e so visokoplaninska trevna vegetacija, koja se koristi za letna pasha vo nashite planinski regioni (vo alpskiot i subalpskiot). Zazema 220.000 ha. Molichen ranker – pochva so tip na profilot A-R ili A-AC-C-R, so dobro razvien molichen horizont shto lezhi vrz bazichni i ultrabazichni steni ili vrz nivni regolit. Pokrien e so visokoplaninska trevna vegetacija, koja se koristi za letna pasha. Zaedno so umbrisolite pokriva 233.000 ha, od koi samo mal del pripagja na molichniot ranker. Rendzina – pochva so tip na profilot A-AS-S, so temen molichen horizont, poplitok od 40 cm. Se obrazuva vrz rastresit supstrat bogat so karbonati (razni vidovi tercierni sedimenti) vo nashite kotlini (branovidnoritchesti tereni). Se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (poledelstvo, lozarstvo, ovoshtarstvo). Pokriva 32.800 ha zaedno so chernozemot. CHernozem/crnozem – pochva so tip na profilot A-AS-S, so temen molichen horizont podebel, od 40 cm. Se obrazuva vrz rastresit karbonaten supstrat, ilovichest i bogat so ilit (lesovidni ili starokvarterni ili pliocenski sedimenti). Se javuva najmnogu vo najsuvoto kontinentalno-submediteransko podrachje vo nashite kotlini (branovidno-ridski tereni). Plodna pochva shto se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto, osobeno ako se navodnuva. Pokriva 32.800 ha zaedno so rendzanata. Umbrichen ranker (umbrisol) – humusno-silikatna pochva, so tip na profilot A-AC-C-R ili poretko A-R, so dobro razvien temen umbrichen horizont. Obrazuvan e vrz silikatni i kvarcni steni ili vrz niven rezidualen regolit vo nashite planinski tereni (alpsko i subalpsko podrachje). Najgolem del od visokoplaninskite pasishta shto sluzhat za letna ispasha se na ovaa pochva. Nejzinata povrshina iznesuva 221.400 ha kako chista kartografska edinica, a vo vid na kompleksi so regosoli ushte 12.000 ha. Smolnica (vertisol) – pochva najchesto so tip na profilot A-ASS, so vertichen horizont do dlabochina od 100 cm, so glina nad 30%, bogata so montmorilonit i so kapacitet na apsorpcija pogo-1 lem od 40 smo (+)kg . Teshka pochva so loshi fizichki svojstva, obrazuvana vrz glinesti sedimenti ili bazichni i ultrabazichni steni i niven regolit. Se javuva vo nashite kotlini (branovidnoridski tereni) i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto. Nejzinata povrshina iznesuva 61.900 ha. Del od ovie pochvi se navodnuva. Cimetna shumska pochva –so tip na profilot A-(B)-C. Ima ohrichen ili molichen humusen horizont pod koj lezhi oglinen kambichen horizont, koj e glavna karakteristika za ovaa pochva. Pochvata e beskarbonatna i se obrazuva najchesto od razni sedimentni steni, koi mozhat da bidat beskarbonatni ili karbonatni. Se javuva vo nashite najsuvi kotlini, glavno vo kontinentalno-submediteranskoto podrachje vrz branovidno-ritchesti tereni, koi porano bile pokrieni so dabova vegetacija koja e sega vo najgolem del unishtena taka shto pochvata se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno lozarska pochva). Golem del se navodnuva. Kako oddelna kartografska edinica zafakja 113.359 ha, a vo kompleksi so drugi pochvi (regosoli, rendzini i lesivirani pochvi) ushte 222.651 ha. Crvenica – pochva so tip na profilot A-(B)-rz-R. Ima ohrichen ili molichen humusen horizont, pod koj se javuva karakteristichen crven rezidualen kambichen horizont. Pochvata e beskarbonatna, obrazuvana vrz chisti varovnici i dolomiti vo nashite varovnichki planini, glavno pod dabova vegetacija. Kafeava pochva vrz varovnici i dolomiti – pochva so tip na profilot A-(B)rz-R. Ima ohrichen molichen ili umbrichen horizont, pod koj se javuva kafeavo oboen kambichen rezidualen horizont. Pochvata e beskarbonatna i se obrazuva vrz chisti varovnici i dolomiti vo nashite planini, glavno pod dabova vegetacija. Zafakja 93.000 ha. Kafeava shumska pochva – pochva so profil od tipot A-(B)-C. Ima humusen ohrichen, molichen ili umbrichen horizont pod koj lezhi tipichen (obichen) kambichen horizont. Se javuva najchesto vrz beskarbonatni kvarcni i silikatni steni. Pochvata e beskarbonatna i kisela, obrazuvana glavno vo planinskite tereni, najchesto pod bukova vegetacija. Edna od najrasprostranetite pochvi kaj nas. Teksturno e nediferencirana ili slabo diferencirana. Zafakja 925.000 ha. Lesivirana pochva – pochva shto ima pod prirodna vegetacija tip na profil A-E-Bt-C. Pod ohrichniot ili umbrichniot humusen horizont se javuva lesiviran eluvijalen horizont, a pod nego argilichen horizont. Profilot na pochvata se odlikuva so silna morfoloshka, teksturna i druga diferenciranost. Kako chista kartografska edinica zafakja 21.600 ha, a vo kompleks so drugi pochvi 6.350 ha, od koi del se pod prirodna dabova vegetacija a del se obrabotuva. Kafeava podzolesta pochva – pochva shto se odlikuva so organski horizont, pod koj se javuva meshovit umbrichno-eluvijalen horizont so slaba eluvijarija, a pod nego karakteristichen difuzen humoferispodichen horizont, koj mozhe da ima dva kata. Se javuva pod shumska vegetacija (smrcha i molika) vo nasheto subalpsko planinsko podrachje. Izrazito kisela pochva. Zafakja mali povrshini. Planosol – pochva so silna teksturna diferenciranost, so polesen eluvijalen planosolichen horizont, zasiten so gorni podzemni vodi. Pod nego se javuva nepropustliv horizont, so ostra i horizontalna granica megju niv. Se javuva na poramni povrshini pod dabova vegetacija. Obrabotenite povrshini treba da se melioriraat. Fluvijalno-livadska pochva – pochva so tip na profilot A-C-Gso ili A-AC-C-Gso. Se obrazuva vo rechnite laki od recentni aluvijalni nanosi, so podzemni vodi podlaboko od 100 cm. Ima terestrichen molichen humusno-akumulativen horizont, a pod nego gleichen oksimorfichen horizont, podlaboko od 100 cm. Denes e meliorirana (odvodneta). Se koristi intenzivno vo zemjodelskoto proizvodstvo (glavno za nivski kulturi) i se odlikuva so visoka plodnost. Zaedno so mochurlivoglejnata pochva zafakja 39.395 ha. Hidrogena crnica – pochva so tip na profilot A-AC-Gso ili A-AC/Gso-Gso, so temno oboen molichen horizont, podebel od 50 cm i chesto so vertichni svojstva, so razvlechen gleichen oksimorfichen horizont, podlaboko od 100 cm. Podzemnite vodi se podlaboko od 100 cm i se odlikuvaat so silno osciliranje na nivoto. Se obrazuva vo rechnite laki od recentni, najchesto glinesti aluvijalni nanosi. Po melioriranjeto se odlikuva so visoka plodnost i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno za nivski kulturi). Zaedno so livadskite i mochurlivo-glejnite pochvi zafakja 40.000 ha. Mochurlivo-glejna pochva – pochva so tip na profilot A-Gso-Gr ili A/Gso-Gso-Gr, so humusen horizont so znaci na hidromorfizam, poplitok od 50 cm, a pod nego so gleichen oksimorfichen i gleichen reduktimorfichen horizont. Se obrazuva od aluvijalni nanosi vo rechnite laki i zasitena e so voda ako ne e meliorirana. Po melioriranjeto (odvodnuvanjeto) se odlikuva so visoka plodnost i se koristi intenzivno vo zemjodelstvoto (glavno za nivski kulturi). Zaedno livadskite i mochurlivoglejnite pochvi zafakjaat 40.000 ha. Solonec – pochva so tip na profilot A/E-Btna-C. Se obrazuva glavno od aluvijalni nanosi pod vlijanie na poslabo zasoleni i neshto podlaboki podzemni vodi otkolku vo solonchakot. Se odlikuva so jasna teksturna i druga diferenciranost. Molichniot ili ohrichniot horizont e istovremeno i eluvijalen. Pod nego lezhi natrichen horizont Btna koj e, vsushnost, argiluvichen horizont no so stolbesta struktura i so povekje od 15% atsorbirani natriumovi joni. Zaedno so solonchakot pokriva 11.000 ha. Neplodna pochva so mozhni skapi melioracii. Solonchak – pochva so profil od tipot Asa-G ili Asa-CG, bez teksturna diferenciranost i bez natrichen horizont. Ima salichen horizont, podebel od 15 cm, so nad 1% soli i nivna eflorescencija. Podzemnite vodi se plitki i zasoleni. Neplodna pochva so mozhni skapi melioracii. Pokriena so halofitska vegetacija. Zaedno so solonecot pokriva 11.000 ha. Histosol – tresetna pochva. Golema grupa pochvi, koja se odlikuva so prisustvo na histichen horizont, podlabok od 30 cm i so povekje organski materii od 30%. Se obrazuva vo depresiite na inundacionite terasi, pokraj nashite ezera i vo depresivnite tereni vo planinite. Vo zavisnost od toa dali vo nego preovladuvaat fibrichnite, hemichnite ili saprichnite pochveni materijali se deli na tri tipa: fibrisol, hemisol, saprisol. Zafakja 700 ha. Vo zavisnost od toa kade se javuva se razlikuva kotlinsko i planinsko tresetishte. So melioriranje na kotlinskite tresetishta, dobieni se moshne plodni pochvi so visoki prinosi od gradinarski i ovoshni kulturi. Pokraj ovie pochvi, postojat i antropogeni pochvi (v. antropogeni pochvi). LIT.: GJ. Filipovski, Pochvite na Republika Makedonija, I-V, MANU, Skopje, 1995-2001; istiot, Klasifikacija na pochvite na Republika Makedonija, MANU, Skopje, 2006. GJ. F. Karta na poshumuvanjeto vo akcijata na Vladata na RM vo Denot na drvoto (12. Ⅲ 2008)
Кирилична верзија на написот
ПОЦКОВ, Боро