PISMO – sredstvo za komunikamozhel da zapishe svoi zabeleshcija preku uslovni pismeni znaki. So toa zapochnal pozasilen ci. Poradi ogranichenite mozhprogres na shkolstvoto i naukata. nosti na chovechkiot um da pameti Knigite prvin se shirele preku dolgo s¢, lugjeto barale sredstvo prepisi. Pobogati trgovci snabkako da zachuvaat tochni podatoci duvale materijal za pishuvanje za razni predmeti i nastani i da (papirus, pergament, pa i hartija im gi predavaat na drugi prostor-i dr.), najmuvale pismeni lugje no i vremenski oddalecheni lica. (obichno robovi), eden go chital Na povekje mesta vo svetot (Mesotekstot glasno, a drugite zapishupotamija, Kina, Egipet, Sredna vale i odednash se dobivale pove-Amerika i dr.) bile oformeni kje primeroci (copia). Srednoverazlichni pismeni sistemi postekovnite rakopisi, osobeno onie peno, pochnuvajkji od otisoci na so svecheni i sveshteni tekstovi, figuri i crtezhi na predmeti, libile umetnichki ukrasuvani vo ca, ptici i zhivotni do prosti pochetnite bukvi (inicijali), vo pochetokot i krajot na tekstot so znaci za slogovi i glasovi, pri vinjetki, zastavki i sceni opishashto sekogash znacite za brojki ni vo tekstot, kako i so ukrasi od im prethodele na znacite za bukbilniot i zhivotinskiot svet. vi i zborovi. Najgolemo sovrshenstvo e postignato vo azbuchnoto So shirenjeto na pismenosta se pismo, kade shto samo so 25-35 zna-zgolemuvala potrebata i od pogoci mozhe da se zapishe sekakov lem broj knigi, zaradi shto bilo zbor. Prva takva konsonantska pronajdeno pechatarstvoto. Pechaazbuka izmislile fenikiskite tenjeto knigi bilo izmisleno trgovci na Mediteranot. Grcite pred povekje od 1000 godini na Daja usovrshile nivnata azbuka so lechniot Istok (Kina, Koreja), no dodavanje znaci i za vokalite, a s¢ do ⅩⅤ v. toa ne bilo prisposobeno za evropskite pisma. Vo ⅩⅤ v. germanskiot zlatar J. Gutemberg napravil drven mehanizam za pechatenje tekstovi so evropski azbuki. I ovaa tehnika s¢ povekje se usovrshuvala. Drveniot mehanizam bil zamenet so potraen, zhelezen. Rachnite slagachnici so oddelno izlieni matrici vo razlichen vid i golemina (verzal, garmond, petit itn.) do skoro se upotrebuvaa zaedno so mashinskiot linotip i monotip, a od krajot na ⅩⅩ v. tie se zameneti so kompjuterska (elektronska) tehnika so brza i ogromna produkcija na pechateni i ilustrirani tekstovi. Glinenite plochki pishuvani so istochni klinopisi i mediteranski silabari, podredeni vo koshnici ili gipseni sandaci, bile skladirani vo oddelni prostorii na klupi i polici so oznaki na nivnata sodrzhina. Tekstovite pishuvani na papirus, na pergament, pa i na hartija vo rolni ili kodeksi (knigi) bile skladirani na raftovi. Vo antichko vreme najbogat fond so preku 400.000 dela bil smesten vo prochuenata Aleksandriska biblioteka. Vo sovremenive golemi biblioteki vekje ne se brojat knigite, a se me-rat polnite raftovi so milji i kilometri. Vo Britanskata biblioteka ima preku 330 km dolgi raftovi samo so knigi, a posebno se chuvaat rakopisi, dnevni vesnici, geografski karti, muzichki partituri, zvuchni zapisi i dr. Najnovite elektronski zapisi na tekstovi i dr. audio-vizuelni sodrzhini vo mnogu pogolem obem se chuvaat na minimalen prostor. LIT.: Denise Schmandt-Besserat, Before NJriting, I-Ⅱ (From Counting to Cuneiform), Austin, Universitdz of Tedjas Press, 1992; Honj NJriting Came About, Universitdz of Tedjas Press, Austin, 1996; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, So poseben osvrt kon pochetocite na slov. pismenost, MANU 2001, Ⅱ revid. izd. 2006; R. Bugarski, Pismo, prevod na maked., Sk. 2001; K. Brukfild, Svet pismenosti, prevod na srpski, Beograd 2005. P. Hr. Il.
Кирилична верзија на написот
ПИСМО