PIRIN – visoka planina vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija. Se protega vo pravec severozapad–jugoistok, megju dolinite na rekite Struma i Mesta i kotlinite po niv, so dolzhina do 70 km, a sredna shirochina od 30–35 km. Pripagja na Rodopskata masa, koja pretstavuva najstaro kopno na Balkanskiot Poluostrov. Tektonskite dvizhenja so koi bila zafatena ovaa planina uslovile da bide izdignata i rasednata kako tipichen horst. So prevalot Predel (1.140 m) i dolinata na Gradevska Reka, na sever e odvoena od planinata Rila, a so Parilskiot Preval (1.170 m) i dolinite na rekite Goleshevska i Burovica na jug, e odvoena od planinata Slavjanka. Vkupnata povrshina na Pirin e 1.210 km², a srednata visochina e 1.033 m. Geoloshkiot sostav e pretstaven so kristalesti shkrilci, gnajs, mermeri, graniti i dr. Golemite rasedni linii od zapad, istok i sever ja ogranichuvaat nejzinata periferija. Morfografski, Pirin se deli na tri dela: Severen – visok, Sreden i Juzhen – nizok. Po svojot oblik, Sreden i Juzhen Pirin mnogu lichat eden na drug, taka shto vo sporedba so Severen Pirin postojat golemi razliki. Severen Pirin se protega od prevalot Predel (1.140 m) na sever, do Todorova Poljana (1.883 m) na jug. Najvisokite delovi se varovnichki. Vo ovoj del se izdigaat najvisokite i najpoznatite vrvovi: Vihren (2.914 m), najvisok vrv, Kutelo (2.908 m), Ban-ski Suvodol (2.884 m). Sredniot Pirin na jug se protega do Popskiot Preslap. Ova e najmal del po povrshina, a istovremeno i ponizok del od Severen Pirin so najvisok vrv Oreljak (2.099 m). Juzhen Pirin zafakja pogolema povrshina od Severen. Toj e najnizok, a najvisok vrv e Sveshnik (1.975 m). Vo pleistocenot visokite delovi na Severen Pirin (nad 2.000 m) bile zafateni so glacijacija, taka shto kako posledica ima pojava na glacijalni oblici: cirkovi, valovi, moreni i dr. Vo cirkovite se formirani golem broj glacijalni ezera. Osobeno se poznati Bjanderishkite i Vlahinskite ezera, Vasilashkite i dr. Megju niv najgolemo e Popovo Ezero, a na najgolema visochina (2.700 m) e Polezhanskoto Ezero. Pritokite na Struma i Mesta dlaboko se vsecheni po planinskite strani, pri shto im davaat rebrest izgled. Pirinskite shumi, visokoplaninskite pasishta i raznovidnite geomorfoloshki oblici pretstavuvaat vistinska osnova za razvoj na turizmot. LIT.: Dinev L, Mishev K., BÍlgari®, kratka geografi®, „Nauka i izkustvo“, D®rzhavno izdatelstvo, Sofi®, 1980. T. And. PIRINSKI, Geo (Georgi) – v. Zajkov, Georgi Nikolov.
Кирилична верзија на написот
ПИРИН