PETRUSHEVSKI, Mihail D. (Bitola, 2. Ⅶ 1911 – Skopje, 27. Ⅱ 1990) – klasichen filolog, univ. prof., rektor na Skopskiot univerzitet, akademik. Osnovno uchilishte i gimnazija zavrshil vo Bitola. Filozofski fakultet, grupa za klasichna filologija (1931–1935) vo Belgrad. Vo 1935 kako amater otkriva vredni artefakti vo Herakleja kraj Bitola i ja zainteresiral javnosta za ovoj bogat arheoloshki lokalitet. Vo 1936 g. naznachen za nastavnik po lat. j. vo Bitolskata gimnazija, vo 1938 izbran za asistent na Seminarot za klasichna filologija vo Belgrad, a vo 1940 g. ja odbranil svojata doktorska disertacija „Bozhanstva i demoni crne boje kod starih naroda“. Vo pochetokot na 1941 g. izbran za docent na Filozofskiot fakultet vo Skopje, no poradi vojnata ne stapil na dolzhnost. Ostanal vo Belgrad kako asistent do mart 1946 g., koga bil povlechen od Ministerstvoto za prosveta na NRM za chlen na Komisijata za organiziranje na Univerzitetot vo Skopje. Vo noemvri 1946 g. e izbran za vonreden profesor i prv dekan na novoosnovaniot Filozofski fakultet vo Skopje vo dva mandata (1946– 1949), vo 1956 za redoven profesor i rektor na Skopskiot univerzitet (1956–1958), a vo 1967 za redoven chlen na MANU. Od 1946 g. posvetuva golemo vnimanie za organiziranje na Seminarot, od 1956 na Katedrata za klasichna filologija, chij shef bil od 1946–1967 g., a go organiziral i Seminarot za istorija na stariot vek so arheologija. Po negova inicijativa (1950) e osnovano sp. „ZHiva antika“, koe od jugoslovensko, vo 1957/8 g. prerasnuva vo megjunarodno spisanie. USHTE kako student M. D. P. projavil sklonost kon nauchna rabota. Se zafakja so najteshki problemi od klasichnata filologija, kako definicijata na tragedijata od Aristotel, proglasena od Gudeman za nereshliv problem. Priznato mu e deka pri nivnoto reshavanje pokazhuva golema smelost, inventivnost i originalnost. So minuciozna analiza na tekstot od celata Poetika na Aristotel pokazha deka t.n. „tragichna katarsa“ e vsushnost fikcija, nastanata poradi pogreshno dopolnuvanje na oshtetenoto mesto od tekstot vo 6 gl. i pogreshno povrzuvanje so „muzichkata katarsa“ (8 kn. gl. 7 od Aristot. Politika). Vo Poetikata M. D. P. ima napraveno preku 50 emendacii, no najvazhnata mu e vo gl. 6 za definicijata na tragedijata, kade shto zborovite pathematon katharsin gi zameni so pragmaton sdzstasin. Vednash po deshifriranjeto na linearnoto Be pismo aktivno se vkluchuva vo interpretacija na mikenskite natpisi i so svoite sorabotnici vo Skopje organizira Mikenoloshki centar. Najgolem interes projavuva kon problemite od oblasta na lingvistikata i istorijata na grchkiot jazik. LIT.: P. Hr. Ilievski, Mihail D. Petrushevski, „ZHA“, 21, 1, 1971, 5&17; Od nauchnata dejnost na akad. M. D. Petrushevski, „ZHA“, 31, 1&2, 1981, 7&28; Za antichkata prosodija vo makedonski prepev, Matica makedonska, Sk. 1997; M. D. Petrushevski i spisanieto „ZHiva antika“ (po povod 80-godishninata od ragjanjeto i godishninata od smrtta, „Prilozi“, MANU, OON, 1992, 23/1, 45&62; V. Mitevski, Akad. Mihail D. Petrushevski, „ZHA“, 40, 1990, 17&19. P. Hr. Il.
Кирилична верзија на написот
ПЕТРУШЕВСКИ, Михаил Д