PESHTERI – podzemni karstni oblici shto se javuvaat vo oblasti sostaveni od karbonatni karpi, a se formiraat so karstna erozija. Peshterite obichno se so proshireni kanali vo vnatreshnosta na varovnichkite masi shto se protegaat glavno horizontalno. Mozhat da imaat samo eden kanal, no najchesto se sostojat od mrezha od kanali, hodnici i sali. Karbonatnite karpi vo RM, vo koi se razvieni peshteri, osobeno se zastapeni vo planinskite masivi od Zapadna Makedonija i vo Povardarjeto. Speleoloshkite istrazhuvanja zapochnuvaat megju dvete svetPeshterata Peshna ski vojni. Niv gi zapochnuvaat Petar S. Jovanovikj, Stanko Kara-man i Voislav Radovanovikj. Po Vtorata svetska vojna se intenziviraat speleoloshkite istrazhuvanja, a osobeno so formiranjeto na Speleoloshkoto drushtvo na RM, koe dade iskluchitelen pridones vo zapochnuvanjeto na organizirana nauchnoistrazhuvachka dejnost. Pri toa najgolem pridones za uspeshni nauchni istrazhuvanja i propagiranja na peshterite dadoa: Dushan Manakovikj, Risto Garevski, Trajan Petkovski, Josif Josifovski, Stanko Stankovski, Tome Andonovski, Dragan Kolchakovski, Ivica Milevski, poznatoto speleoloshko drushtvo „Peoni“ od Skopje i dr. Spored genetskata klasifikacija peshterite se delat na dve grupi: potkapini i vistinski peshteri. Vistinski peshteri se onie shto imaat dolgi i razgraneti peshterski kanali koi se protegaat vo varovnichkite masi, a se naogjaat eden nad drug. So ogled na toa dali niz peshterite protekuva voden tek ili ne, peshterite se delat na rechni i suvi. Vo formiranjeto na peshterite, pokraj hemiskata (karstna) erozija, uchestvuva i mehanichkata erozija na podzemnite rechni tekovi. So hemiska erozija se proshiruvaat puknatinite vo karbonatnite masi, niz koi potoa pro-techuvaat podzemni reki. Podzemnite reki, nosejkji izvesni kolichini na fluvijalen materijal pesok, gi proshiruvaat puknatinite i se formiraat peshterski kanali. Vo RM se istrazheni preku 150 peshteri. Pette najdolgi peshteri vo RM se: Slatinski izvor vo Porechje (1.100 m), GJonovica (Ubavica) na planinata Bukovikj (1.010 m), Bela Voda kaj Demir Kapija (955 m), Dona Duka na ZHeden Planina (700 m), Alilica na planinata Bistra (590 m). LIT.: D. Manakovikj, Peshteri vo Makedonija, „Geografski vidik“, kn. 1, Skopje, 1970; T. Andonovski, Pregled na podzemnite karstni oblici vo SR Makedonija, Ⅸ jugoslovenski speleoloshki kongres, 1990. T. And.
Кирилична верзија на написот
ПЕШТЕРИ