PELAZGI (Pelasgoi, Pelasgi) – paleobalkanska populacija od mediteranskata grupa narodi, koja otprvin ja naseluvala Severna Grcija – Tesalija i Epir, a podocna i drugi oblasti, pa duri i Italija. Tie ne mu pripagjale na helenskiot etnos, bidejkji antichkite avtori redovno gi oznachuvale kako varvari. Herodot naglasuva deka ne e vo sostojba da opredeli na koj jazik zboruvale. Verojatno zboruvale na ischeznat prethelenski indoevropski jazik, koj ostavil tragi vo leksikata na starogrchkiot i vo toponimijata na Helada i Makedonija. Dodona bila sedishte na Pelazgite, a Tesalija se narekuvala Pelazgija, spored imeto na nejziniot vladetel Pelazg. Pelazgite se spomnuvaat i kako zhiteli na morskoto krajbrezhje na Troja, a i Ѕevs od Dodona se narekuva pelazgiski. Isto taka, se spomnuvaat i megju narodite na ostrovot Krit. Od I v. pr.n.e. – I v. n.e. edna mesnost vo Istochna Tesalija bila narekuvana Pelasgiotis. IZV.: Herodoti, Historia, Odjonii, 1927; Homeri, Opera, Odjonii, 1919; Strabonis, Geographica, Lipsiae, 1895–1913. K. M.-R.
Кирилична верзија на написот
ПЕЛАЗГИ