PELAGONIJA – najgolemata kotlina vo RM so povrshina od 4.000 km². Se protega vo meridijanski pravec sever – jug vo dolzhina od 80 km. Ramnicharskiot del od kotlinata se naogja na prosechna n.v. od 650 m i zafakja povrshina od 120.600 ha. Najniska tochka vo kotlinata e 575 m, kaj s. Dolno Egri vo Bitolsko Pole, a najvisoka e 2.601 m. So Topolchanskata greda, Pelagonija morfoloshki e podelena na dva dela: Prilepsko Pole na sever i Bitolsko Pole na jug, a vo egejskiot del so gredata Kizli–Derven e odvoeno Lerinsko Pole. Vo zapadniot del na kotlinata se javuvaat ushte dve pomali morfoloshki celini: Caparsko Pole vo dolinata na shemnica i Demir Hisar vo izvorskiot del na Crna Reka. Taa e formirana po tektonski pat so rasednuvanje i spushtanje po dolzhinata na rasedni linii vo tekot na tercierot. Za vreme na neogen-pliocenot vo kotlinata egzistiralo Pelagonisko Ezero. Toa ovozmozhilo ovoj basen da bide ispolnet so neogeni i kvarterni sedimenti so golema mokjnost. Vo bitolskiot del mokjnosta na sedimentite e 700 m, a vo prilepskiot del 380 m. Ramkata na kotlinata ja pravat planinite: Babuna, Selechka i Nidje na istok; Baba, Bigla, Ilinska Planina i Busheva na zapad i planinata Dautica na sever. Poradi blizinata na Egejskoto More i geografskata shirochina bi trebalo da vladee sredozemnomorska klima. No poradi golemata nadmorska visochina vladee umereno-kontinentalna klima. SGT na vozduhot vo Prilep i Bitola e 11,2°C, Pelagonija, najgolemata kotlina & zhitnica vo Makedonija a vrnezhite 556,7 mm vo Prilep i 602,0 mm vo Bitola. Najgolema reka e Crna Reka, koja e glavna odvodna arterija i teche po ramnoto kotlinsko dno. So izgradbata na branata „Strezhevo“ na rekata shemnica, desna pritoka na Crna Reka, vo Bitolsko Pole e ovozmozheno navodnuvanje na okolu 20.000 ha obrabotlivo zemjishte. Za odgleduvanje tutun vo Prilepsko Pole se koristat vodite od Prilepskoto Ezero. Vo neogenite sedimenti se otkrieni golemi rezervi na jaglen – lignit, vrz chija osnova se izgradeni trite bloka na najgolemiot REK Bitola kaj s. Suvodol vo RM. Vo Pelagonija se ostvaruvaat najgolemi prinosi na pchenica i pchenka vo RM, taka shto pretstavuva glavna zhitnica. Golem proizvoditel e na industriski kulturi: tutun, shekjerna repka, sonchogled i dr. Najgolemi gradski centri se: Bitola, Prilep, a vo egejskiot del – Lerin. LIT.: A. Stojmilov, Fizichka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
Кирилична верзија на написот
ПЕЛАГОНИЈА