PELAGONIJA – antichki grad, prestolnina na Kralstvoto na Pelagoncite, podocna sedishte Ostanko od nekogashnata makedonska prestolnina Pela donskoto Kralstvo stanuva vo vremeto na kralot Arhelaj (413–399 pr.n.e.) i ostanuva sè do bitkata kaj Pidna (168 pr.n.e.) i pagjanjeto na Makedonija pod rim-ska vlast, koga bila razurnata i celosno ograbena, a nejzinoto bogatstvo odneseno vo Rim. Pri podelbata na Makedonija na chetiri meridi, stanala centar na Tretata makedonska merida, a vo 30 g. pr.n.e. e pretvorena vo rimska kolonija (Colonia Iulia Augusta Pella) koja uzhivala italsko pravo i kovela svoi moneti. Bila znachaen punkt na patot Via Egnatia. Grana Ⅳ merida (Makedonija CHetvrta) pod Rim. Na eden natpis od Ⅳ v. pr.n.e. (otkrien vo Atina) se spomnuva kralot na Pelagoncite. Po porazot na makedonskiot kral Persej kaj Pidna (22. Ⅵ 168 g. pr.n.e.), prokonzulot Emilij Paul vo Amfipol ja proklamiral podelbata na Makedonija na 4 meridi. Makedonija CHetvrta bila najzapadnata gorna planinska ob-last, so teritoriite na Eordaja, Elimeja, Timfaja, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deuriop, Pajonija zapadno od Vardar i Atintanija. Golem broj nauchnici diskutirale za ubikacijata na prestolninata Pelagonija. Konechno, prostorot e stesnet okolu Selechka Planina, zaedno so predlozhenite kandidati: Dolishte kaj Prilepec, Elenik kaj Mojno i Visoka nad Krushevica. LIT.: I. Mikulchikj, Antichki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 80-89; V. Lilcik, An attempt at reconnaissance of the tonjn of Pelagonia, Homage to Milutin Garashanin, Belgrade, 2006, 593-605. V. L. Pogled od Selechka Planina kon Pelagonija i gradot Prilep
Кирилична верзија на написот
ПЕЛАГОНИЈА