PELAGONCI (Pelagones) – staro gornomakedonsko pleme shto gi naseluvalo teritoriite zapadno od r. Aksij (Vardar). Homer vo Ilijada go spomnuva nivniot mitski eponimen heroj Pelegon, sin na rechniot bog Aksij i Periboja, tatko na najpoznatiot pajonski junak vo Trojanskata vojna Asteropaj. Nivnoto ime se srekjava vo dva atichki natpisa od Ⅳ v. pr.n.e. Podocna se spomnati kaj Psevdo-Skimnos, Plinij Postariot i Livij, koj gi vbrojuva vo pleminjata shto ja naseluvaat Pajonija. Vo Ⅳ v. pr.n.e. imale svoja posebna politichka zaednica na chelo so kral. Vo vremeto na jaknenjeto na Pajonija, politichki vlegle vo nejziniot sostav, a podocna, zaedno so Pajoncite, ja priznale vrhovnata vlast na Filip Ⅱ. So rimskoto osvojuvanje i podelbata na Makedonija na chetiri meridi, vlegle vo CHetvrtata makedonska merida, chij centar stanal gradot Pelagonija. IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo Ⅱ i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
Кирилична верзија на написот
ПЕЛАГОНЦИ