PEJCHINOVIKJ, Kiril (s. Tearce, Tetovsko, 1771 – manastirot Leshok, Tetovsko, 1845) – prosveten i knizheven rabotnik od prvata polovina na ⅩⅠⅩ v., eden od osnovopolozhnicite na novata narodna prosveta i knizhevnost. Zaedno so tatko mu se zamonashil vo Hilendarskiot manastir. Se vratil potoa vo Tetovo i dejstvuval vo Kichevskiot manastir. Bil igumen na Markoviot manastir kraj Skopje (1801–1817). Go vozobnovil Leshochkiot manastir i od 1818 do 1830 g., bil negov igumen i vo nego kako monah ostanal do krajot na zhivotot. Tuka go otvoril kelijnoto uchilishte i pravi obid za sozdavanje pechatnica. Taka manastirot prerasnal vo prosveten i kulturen centar na Zapadna Makedonija. Kako pisatel se formiral pod vlijanieto na damaskinarite. Negoviot epitaf isklesan vrz nadgrobnata plocha od vechniot dom vo manastirskiot dvor go oznachuva pochetokot na no-Kiril Pejchinovikj: „Ogledalo“ (Budim, 1816) vata makedonska poezija vo ⅩⅠⅩ v. Pishuvani na naroden jazik, knigite na Pejchinovikj ne se samo vistinsko ogledalo na mislovniot svet i na negovite pisatelski dostoinstva, tuku tie pretstavuvaat i svoevidna vrednosna slika za sevkupniot ekonomski i duhoven zhivot na makedonskoto naselenie vo prvite decenii na ⅩⅠⅩ v. Negovata dejnost znachi svojot narod da go izvleche od zaostanatosta i mrakot i da go vovede vo svetot na kulturnite narodi. DEL: Ogledalo, Budim, 1816; Utjeshenie greshnim, Solun, 1840; ZHitie knjaza Lazara, Sof., 1835. LIT.: Blazhe Koneski, Za makedonskata literatura, Sk., 1967; Haralampie Polenakovikj, Nikulcite na novata makedonska knizhevnost, Sk,. 1973; Todor Dimitrovski, Od Pejchinovikj do Racin, Sk., 1982; Haralampie Polenakovikj, Izbrani dela, Sk., kn,. 3, 1989. V. Toc.
Кирилична верзија на написот
ПЕЈЧИНОВИЌ, Кирил