PCHENKA (CAREVKA, CHENKA, TURSKO ZHITO, MUMURUZ, MOMOROSKA) (Zea madzs L.) – ednogodishna zhitna kultura od familijata Poaceae i vid so visok genetski potencijal (25 t/ha zrno ili 80 t/ha volumenozna masa). Vo ishranata na chovekot se koristi varena, kako pchenkarno brashno, pukanki i griz. Kochanite vo mlechna zrelost se pechat ili se varat za konsumacija, a shekjernata pchenka se upotrebuva za konzerKochan od pchenka viranje. Industriski obrabotena se koristi za: snegulki, chipsovi, smoki, maslo za jadenje, leb, beli i ukrasni pechiva, alkoholi, kiselini (mlechna i limonska), veshtachko vlakno, boi, lakovi, azbest, nitroceluloza, furfurol, surovina za hartija, za plastichna masa i dr. Vo stocharstvoto celoto rastenie se koristi za podgotvuvanje volumenozna masa (silazha, senazha) ili za koncentrirana silazha i zrno. Vodi poteklo od Amerika. Vo Makedonija, najverojatno e donesena od Turcite. Vo svetot se odgleduva na okolu 139.214.000 ha, so prinos na zrno od 4.300 kg/ha. Kaj nas se odgleduva na 40.000–50.000 ha, so postojano zgolemuvanje na povrshinite i so prinos od okolu 4.100 kg/ha zrno. Postojat devet podvidovi pchenka, a samo chetiri se proizveduvaat kaj nas: zabovidna, tvrda, shekjerna i pukliva pchenka. Pokraj domashnite sorti (populacii), vo ponovo vreme s“ povekje se odgleduvaat hibridni. P. Iv.
Кирилична верзија на написот
ПЧЕНКА