PAZAROT NA KAPITAL VO RM – finansiskite pazari i institucii shto vrshat mobilizacija na finansiskoto shtedenje i negova alokacija vo dolgorochni proizvodni investicii. Tuka, pred s¢, se misli na pazarot na bankarski krediti i na pazarot na dolgorochni hartii od vrednost. Vo pochetnite godini od tranzicijata vo RM, izrazito predominantno beshe kratkorochnoto bankarsko kreditiranje, shto ne nudi finansiska poddrshka na dolgorochni proizvodni investicii. No, 2006 g., dolgorochnite krediti vekje nadminaa polovina od vkupnite bruto-krediti, dostignuvajkji uchestvo od 59%. Pokraj dolgorochnosta na kreditite, vazhna e i cenata po koja firmite i domakjinstvata mozhat da obezbedat bankarski krediti. Cenata na bankarskoto kreditiranje se izrazuva preku visinata na kamatnite stapki na zaemite i preku kamatniot raspon, koj pretstavuva razlika pomegju kamatnite stapki na kreditite i kamatnite stapki na depozitite. Vo periodot na tranzicijata, vo RM kamatnite stapki na kreditite se odrzhuvaa na visoko nivo, shto gi praveshe kreditite skapi za firmite. Na primer, prosechnata kamatna stapka na kratkorochnite krediti, 1998 g., iznesuvashe 21,05%, 2002 g. 17,71%, a 2004 g. 12,5%; prosechnata kamatna stapka za krediti od site rochnosti 2006 g. se spushti do 10,9%. Isto taka, i kamatniot raspon se odrzhuvashe na relativno visoko nivo, shto ukazhuva na mala po obem i skapa intermedijacija na finansiskite zashtedi od sektorot na domakjinstvata kon sektorot na firmite. Na primer, 1998 g., kratkorochniot kamaten raspon iznesuvashe visoki 8,6 procentni poeni, 2002 g. 8,5 procentni poeni, a 2004 g. 6,0 procentni poeni; kamatniot raspon za site rochnosti, 2006 g., iznesuvashe 6,5 procentni poeni. Sevo ova dovede do situacija koga iznosot na bruto-kreditite vo RM, 2006 g., pretstavuva samo 29,6% od BDP, dodeka istiot pokazatel za EU iznesuva 125,9%. Kako faktori shto gi odrzhuvaa kamatnite stapki na kreditite na visoko nivo, vo RM mozhat da se navedat: tovarot na nefunkcionalnite zaemi, nedovolnata konkurencija vo bankarskiot sektor i nedovolnata operativna efikasnost na bankite. Tuka, kako makroekonomski faktor, treba da se dodade i restriktivniot karakter na monetarnata politika vo golem del od tranzicioniot period. Pazarot na dolgorochni hartii od vrednost (HV) se sostoi od dva osnovni segmenta: primaren pazar, koj gi opfakja novite emisii na HV; i sekundaren pazar, na koj se vrshi trguvanje so prethodno izdadeni HV. Osnovna karakteristika na primarniot pazar vo RM e predominacijata na t.n. emisii za poznati kupuvachi, odnosno privatni plasmani; od druga strana, ima skoro kompletno otsustvo na klasichni inicijalni javni ponudi (Initial Public Offers), kaj koi edna investiciona banka bi bila posrednik i eventualno prifakjach na rizikot okolu plasmanot na emisijata na HV. Vo periodot 2000–2006 g., Komisijata za hartii od vrednost na RM ima odobreno vkupno 156 novi emisii na HV, vo vkupna vrednost od 33.945 milioni denari (vo ovoj vkupen iznos, emisijata na akcii pri privatizacijata na ESM, 2005 g., uchestvuva so duri 24,6%). Druga karakteristika na primarniot pazar e sosem minornoto uchestvo na korporativnite obvrznici, taka shto kompletno dominiraat emisiite na akcii. Sekundarniot pazar na dolgorochni HV vo RM e olicetvoren vo Makedonskata berza za hartii od vrednost AD Skopje. No, so pochetokot na izdavanje na t.n. kontinuirani drzhavni obvrznici, vo RM se vospostavi i t.n. pazar preku shalter, koj e organiziran od Narodnata banka na RM, a go sochinuvaat finansiskite institucii koi mozhat direktno da trguvaat so drzhavnite obvrznici, bez posredstvo na berzata. Inaku, sekundarniot berzanski pazar na HV vo RM vo 2005 g. ima pazarna kapitalizacija (pazarna vrednost na kotiranite HV) od okolu 11,4% od BDP, dodeka volumenot na berzanskoto trguvanje (t.e. prometot) dostignuva okolu 18,3% od BDP (spored podatocite vo Izveshtajot za tranzicijata na EBOR od 2006 g.). Na krajot od 2006 g., na oficijalniot pazar na MBHV, kotiraa akciite na 43 kompanii, so pazarna kapitalizacija od 86,5 milijardi denari i 7 emisii na drzhavni obvrznici (edna emisija za starite devizni zashtedi i 6 emisii za denacionalizacija), so pazarna kapitalizacija od 22,4 milijardi denari. Vo strukturata na vkupnoto trguvanje na berzanskiot pazar vo tekot na 2006 g., okolu 72,7% beshe trguvanje so akcii na akcionerskite drushtva, okolu 7,2% beshe trguvanje so drzhavnite obvrznici, a ostatokot od okolu 20,1% bea transakcii povrzani so prodazhbata na akciite shto drzhavata gi imashe vo pogolem broj akcionerski drushtva kako neprivatizirani udeli. Od skromnite pochetoci napraveni vo 1996 g., so ostvaren promet od samo 670 iljadi evra, makedonskiot sekundaren pazar na HV dozhivuva postepen rast na trgovskata aktivnost, taka shto vo rekordnata 2006 g. ostvaruva promet od 176,9 milioni evra. Naporedno so toa se razvivaa i samite institucii na pazarot na HV: Komisijata za HV na RM, Makedonskata berza za HV AD Skopje i Centralniot depozitar na HV AD Skopje. Idniot razvoj na makedonskiot pazar na HV kje zavisi od porastot na potrebite za dolgorochno finansiranje na pretprijatijata i od megjunarodnoto povrzuvanje na makedonskiot pazar i negovoto integriranje vo megjunarodniot pazar na kapital. LIT.: EBRD, Transition Report 2006: Finance in Transition, Skopje, 2006; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Izveshtaj za rabotata na Komisijata za hartii od vrednost na Republika Makedonija vo 2006 godina, Skopje, 2007; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre, Skopje, 2006; Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje, 10 godini Makedonska berza, Skopje, 2006; NBRM, Izveshtaj za bankarskiot sistem i bankarskata supervizija na Republika Makedonija vo 2006 godina, Skopje, 2007; NBRM, Godishen izveshtaj 2005, Skopje, 2006; V. Filipovski, Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija, Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 357-379; V. Filipovski, Pazarot na kapital i razvojot na finansiskiot sektor vo procesot na ekonomska tranzicija, doktorska disertacija, Skopje, 2002; //njnjnj.mse.org.mk//, Godishen bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006. V. F.
Кирилична верзија на написот
ПАЗАРОТ НА КАПИТАЛ ВО РМ