PATRISTIKA (lat. patres = otci) – uchenje na crkovnite otci. Vrz delata na crkovnite otci se gradela dogmatikata i teoloshkoto uchenje na hristijanstvoto. Poradi toa, ovie knizhevni tekstovi bile rangirani vednash po tekstovite na Svetoto pismo. Delata se koristele na ekumenskite sobori za formuliranje na crkovnite dogmi. Spored sodrzhinata, tie zafakjale dogmatski, egzegetski, asketsko-filozofski, logichko-gramatichki, didaktichki i polemichki temi. Megju najgolemite iminja na patristikata se avtorite od t.n. zlaten vek na patristikata: sv. Atanasij Veliki, sv. Vasilij Veliki, sv. Grigorij Bogoslov, sv. Grigorij Niski, sv. Jovan Zlatoust, sv. Efrem Sirin, sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan Damaskin, sv. Simeon Nov Bogoslov, sv. Grigorij Palama. Patristichkoto vlijanie se prenelo i vrz juzhnoslovenskite hristijanski prostori. Delata na crkovnite otci stanale osnova na mnogu prepisi na grchki jazik, no i na prevodi i dopolnuvanja vo slovenskata rakopisna tradicija. Vo makedonskoto srednovekovno rakopisno nasledstvo se registrirani mnogu tekstovi inspirirani, prevedeni ili prepishani od delata na patristichkite avtori. LIT.: I. Kolariђ, Filozofsko-teoloshki leksikon, Uzhice, 2000. V. G.-P.
Кирилична верзија на написот
ПАТРИСТИКА