PAJACI (Aranea) – chlenkonogi insekti. Kaj niv e jasno oddelen glavogradot od stomakot, koj e zashtiten so cvrsta obvivka – kutikula; na stomakot mozhe da ima pajazhinesti bradavici. Nekoi pajaci poseduvaat silni heliceri so koi go zgrapchuvaat plenot, a nekoi lovat so pajazhina. Najchest plen im se insektite poradi shto se smetaat za korisni organizmi. Poseduvaat otrovni zhlezdi shto im sluzhat za ubivanje na plenot. Otrovot na oddelni pajaci dejstvuva na nervniot sistem, a kaj drugi predizvikuva nekroza na kasnatoto mesto. Naseluvaat razni mesta so razlichna nadmorska visochina (visoki planini, slatki vodi, shumi, trevni povrshini i chovechki zhivealishta). Vo svetot se poznati okolu 30.000 vidovi. Vo Makedonija od ovoj red se registrirani 558 vidovi, od koi 16 se endemichni. Najpoznati vidovi se: pajak krstash (Araneus diadematus), voden pajak (Argdzroneta aljuatica Clerck.), domashen pajak (Tegenaria domestica Clerck) i otrovnite vidovi (duri i za chovekot) tarentula (Tarentula cuneata Dahl & Dahl) i crna vdovica (Latrodectus tredecimgutatus Rossi). LIT.: Jonche shapkarev, Zoologija na bez’rbetnite zhivotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Countrdz Staddz for biodiversitdz of the Republic of Macedonia (first national report), Ministrdz of environment and phdzsical planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr. Narodnoto oro „Pajdushka“
Кирилична верзија на написот
ПАЈАЦИ