VIS

VIS (1944) – sredba i razgovori na Makedonskata delegacija so politichkoto i so voenoto rakovodstvo na Avnojska Jugoslavija. Na zaednichkiot sostanok na Inicijativniot odbor za svikuvanje na ASNO na Makedonija i Glavniot shtab na makedonskata vojska (8. Ⅴ 1944), bila izbrana delegacija vo sostav: Metodija Andonov-CHento (pretsedatel na Inicijativniot odbor), Emanuel (Mane) CHuchkov i Kiril… Continue reading VIS

VISHA SHKOLA ZA FIZICHKA KULTURA

VISHA SHKOLA ZA FIZICHKA KULTURA (Skopje, 1965–1980) – osnovana so zakon za shkoluvanje kadri za fizichko vospitanie, sportska rekreacija i struchna rabota vo sportskite organizacii. Matichnata komisija gi izbrala za nastavnici: Tomo Atanasovski, GJorgji Boev, Katica Dimova, Dimche Jakimovski, Slavko Matovski, Dimitrija Popovski, An-don Simovski, Stojan Trninikj i CHedo sharevski, a vo dopolnitelen raboten odnos… Continue reading VISHA SHKOLA ZA FIZICHKA KULTURA

VISHANOV-MOLERA, Toma Hadjiikonomov

VISHANOV-MOLERA, Toma Hadjiikonomov (Bansko, 1759 – ?, ok. 1815) ikonopisec i zograf, osnovopolozhnik na Banskata zhivopisna shkola. So zografsko obrazovanie se steknal vo Viena (ok. 1770). Po vrakjanjeto bil narechen Molera spored germ. Maler (zhivopisec). Bil pod vlijanie na Debarskata ikonopisna shkola. Rabotel vo Bansko, vo crkvata „Pokrov Bogorodichen“ pri isposnicata „Sv. Luka“ kaj Rilskiot… Continue reading VISHANOV-MOLERA, Toma Hadjiikonomov

VISHI SHKOLI VO RM

VISHI SHKOLI VO RM – vid visokoobrazovni ustanovi shto ne postojat vo aktuelniot obrazoven sistem na RM, no vo minatoto odigrale znachajna uloga vo osposobuvanjeto na vishi struchni kadri za potrebite na stopanstvoto i na opshtestvenite dejnosti. Studiranjeto vo niv traelo 2 godini (4 semestri). Prvata vakva shkola vo RM bila Vishata pedagoshka shkola (VPsh)… Continue reading VISHI SHKOLI VO RM

VISHINSKI, Boris

VISHINSKI, Boris (Skopje, 6. Ⅵ 1929) – raskazhuvach, romansier, dramski avtor. Zavrshil Praven fakultet vo Belgrad. Bil urednik na spisanijata „Kulturen zhivot” i „Makedonska revija”. Eden od najpreveduvanite makedonski avtori, a i samiot golem afirmator na makedonskata literatura vo svetot. Negovite romani i raskazi osciliraat megju magichniot realizam i fantastikata. BIB.: Senki i zhed, roman,… Continue reading VISHINSKI, Boris

VISOI

VISOI . (s. Beranci) – nekropola pod tumuli od zheleznoto vreme (I i Ⅱ). Tri tumuli se otkrieni vo 1954 g. Istrazhen e najgolemiot rodovski tumul so 47 grobovi cisti od kameni plochi, rasporedeni radijalno okolu najstariot centralen grob. Okolu niv ima prsten od kamenja. Najdeni se bogati grobni prilozi: geometriski skifos, ochilesta fibula, spiralna… Continue reading VISOI

VISOK RID

VISOK RID -. arheoloshko naogjalishte, vo atarot na napushtenoto s. Bukri, na desniot breg na Crna Reka. Pretstavuva tumba visoka 3 m, so prechnik vo osnovata od 70 m. Vo 1980 g. Muzejot vo Bitola izvrshil probno iskopuvanje pri shto, vo kulturniot sloj od 1,50 m bile najdeni ostatoci od dvoslojna naselba so nekolku interni… Continue reading VISOK RID

VISOKOPLANINSKA MIKROFLORA NA RM

VISOKOPLANINSKA MIKROFLORA NA RM. Podatoci za algalnata flora na planinskiot region postojat samo za dijatomeite, kade shto se zabelezhani okolu 570 taksoni. Vo visokoplaninsemestri. Zaradi dooformuvanje Studenti vo aulata na Pravniot fakultet na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje skiot region (osobeno nad 2000 m) dominantno se zastapeni alp-ski vidovi dijatomei, karakteristichni za severnoevropskiot… Continue reading VISOKOPLANINSKA MIKROFLORA NA RM

VISOKOPLANINSKI ENDEMITI VO FLORATA NA RM

VISOKOPLANINSKI ENDEMITI VO FLORATA NA RM. Endemizmot pretstavuva edna od najznachajnite karakteristiki na florata na RM, so prisustvo na 117 lokalni endemiti shto se iskluchivo ogranicheni na nejzinata teritorija. Se razvivaat na najrazlichni stanishta – po visokoplaninskite pasishta i kamenjari, po rechnite klisuri, shumite, brdskite pasishta i slichno. Visokoplaninskite endemiti se srekjavaat rechisi po site… Continue reading VISOKOPLANINSKI ENDEMITI VO FLORATA NA RM