Архиви: Glossary

PCHENKA (CAREVKA, CHENKA, TURSKO ZHITO, MUMURUZ, MOMOROSKA) (Zea madzs L.) – ednogodishna zhitna kultura od familijata Poaceae i vid so visok genetski potencijal (25 t/ha zrno ili 80 t/ha volumenozna masa). Vo ishranata na chovekot se koristi varena, kako pchenkarno brashno, pukanki i griz. Kochanite vo mlechna zrelost se pechat ili se varat za konsumacija,… Continue reading PCHENKA

PCHINJA – leva pritoka na r. Vardar. Izvira od planinata Dukat vo R Srbija na visochina od 1.660 m, a vo Vardar se vliva vo Taorskata Klisura na visochina od 191 m. Dolga e 136,6 km, ima vkupen pad od 1.469 m i prosechen pad od 10,8 ‰. Na teritorijata na RM navleguva vo blizina… Continue reading PCHINJA

PECE ATANASOVSKI“ – festival na narodni instrumenti i pesni. Oformen e vo 1974 g., po inicijativa na P. Atanasovski i ZH. Firfov, so celdasezachuvaat i neguvaat drevnite veshtini na svirachite na narodni instrumenti i pejachite na izvorni narodni pesni. Se odrzhuva vo s. Dolneni, Prilepsko, mestoto na prochuenite narodni izrabotuvachi i svirachi na gajda. Po… Continue reading PECE ATANASOVSKI

„PECHALBARI“ – drama od Anton Panov, premierno izvedena na 3. Ⅲ 1936 g. vo Narodnoto pozorishte vo Skopje, vo rezhija na Josif Srdanovikj. Ovaa piesa imala svoi premieri i vo: Belgrad, Scena od pretstavata „Pechalbari“ (MNT) Nish, Banja Luka, Saraevo. Po Vtorata svetska vojna so nea bil otvoren Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna DJumaja.… Continue reading PECHALBARI

PECHALBARSKI NARODNI PESNI – trudovi narodni pesni. Nastanale kako izraz i odraz na pechalbarstvoto. Vo niv se opevaat uslovite vo koi se javilo pechalbarstvoto, teshkiot zhivot na narodot, surovata eksploatacija od strana raznite eksploatatori, chestite napadi i ograbuvanja od Kukja od pechalbarskoto s. Lokvica, Poreche strana na razni razbojnichki bandi i sl. Posebno chuvstveni se… Continue reading PECHALBARSKI NARODNI PESNI

PECHENEZI – nomadski pleminja od tursko poteklo. Naseleni od Kaspisko More do Dunav (VIIIDJ v.), vojuvale so Kievska Rusija, bile porazuvani od Vizantija (1091, 1122), koja gi naselila na Balkanot (i vo Makedonija). Vo ⅩⅤⅠⅠⅠ v. se pretopile so Kumanite i so Mongolo-tatarite. Zachuvani se ostatoci od nivnoto ime vo toponimijata. LIT.: I. Vásárdz, A… Continue reading PECHENEZI

PECHIJARE, Ordan (Prilep, 28. ⅩⅠⅠ 1913 – Skopje, 24. Ⅺ 2002) – fizichar, red. prof. (1965) na PMF. Diplomiral (1937) fizika i matematika vo Belgrad. Doktoriral (1960) so temata „Elektrichni svojstva na binarnite leguri“. Specijaliziral vo Pariz. Objavuval trudovi od oblasta na fizikata na metalite i detekcija na radioaktivnosta i e prv makedonski avtor shto… Continue reading PECHIJARE, Ordan

PECHURKI (Agaricus sp.) – nizhi beshlorofilni rastenija, koi najchesto se razmnozhuvaat so spori. Gi odgleduvale starite Rimjani, a od ⅩⅤⅠⅠ v. se rasprostraneti najmnogu vo Evropa. Kako hrana se koristat vareni, pecheni, marinirani. Svezhite pechurki sodrzhat: voda (okolu 89%); belkovini (4,9%); jaglerodni hidrati (3,6%); masti (0,2%); mineralni materii (0,8%); organski kiselini. Vo proizvodstvoto se najrashireni… Continue reading PECHURKI

PECOVSKI, Dushan (Berovo, 23. Ⅺ 1924) – arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot fakultet pri Tehnichkata visoka shkola vo Belgrad (1951). Kako proektant rabotel vo povekje proektantski organizacii vo Skopje, vo Libija i vo Irak. Pretezhno se zanimava so proektiranje na stanbeni zgradi i so urbanistichko planiranje. Uchestvuval na anonimni arhitektonski konkursi. Poznachajni ostvaruvanja: administrativen… Continue reading PECOVSKI, Dushan

PEDAGOGIJA – nauka za vospitanieto. Minuva dolg pat na razvitok, a kako posebna nauchna i nastavna disciplina se konstituira duri vo ⅩⅠⅩ v. Zaslugata za toa mu pripagja na germanskiot filozof i pedagog J. F. Herbart (1776–1841). Opredelbata „nauka za vospitanieto“ i denes predizvikuva polemichki raspravi, shto se dolzhi na razlichnite sfakjanja na sushtinata na… Continue reading PEDAGOGIJA