MONETOKOVENJETO NA PAJONSKITE PLEMINJA. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. Golemoto rudno bogatstvo, a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokovenjeto. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni vekje kon krajot na Ⅵ v. pr.n.e. od Deronite… Continue reading MONETOKOVENJETO NA PAJONSKITE PLEMINJA
Архиви: Glossary
Description.
MONETOKOVENJETO NA PAJONSKITE VLADETELI
MONETOKOVENJETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Monetokovanjeto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na Ⅴ do krajot na Ⅲ v. pr. n.e. Spored dosegashnite istrazhuvanja se smeta deka prv pochnal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. 430/425 – ok. 400 g. pr.n.e.). Poznati spored mal broj moneti, otkrieni vo pajonskiot region ili… Continue reading MONETOKOVENJETO NA PAJONSKITE VLADETELI
MONETOKOVENJETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA
MONETOKOVENJETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. pr.n.e. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na chetiri oblasti (meridi). Rudnicite za zlato i za srebro, od koi se dobival metal za kovenje, bile zatvoreni. Vo 168–166… Continue reading MONETOKOVENJETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA
MONEV, Mihail
MONEV, Mihail (Kratovo, 4. Ⅺ 1881 – Gorna DJumaja, 14. Ⅳ 1944) – uchitel, pripadnik na VMRO. Zavrshil pedagoshko uchilishte vo Skopje i bil uchitel vo Berovsko, Kumanovsko i vo Kratovo. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Bil delegat na Rilskiot i na kjustendilskiot kongres. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Vo vreme… Continue reading MONEV, Mihail
MONOPOL
MONOPOL – pazarna struktura, vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodavach) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. Mokjta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili… Continue reading MONOPOL
MONTALE, Eudjenio
MONTALE, Eudjenio (Eugenio Montale) (DJenova, 12. Ⅹ 1896 – Milano, 12. Ⅸ 1981). Zaedno so Ungareti, pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Pishuval knizhevna i muzichka kritika. Dozhivotno bil senator na Italija. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanistichkata civilizacija. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973… Continue reading MONTALE, Eudjenio
MONUMENTALNA UMETNOST
MONUMENTALNA UMETNOST – del od likovnata umetnost shto se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego, kako arhitektonsko-likovni celini. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Krushevo (Spomenikot na Ilinden i NOV, 1974 na J. Grabul i I. Grabul), Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani, 1979/80 proekt na S. Subotin i LJ. Denkovikj,… Continue reading MONUMENTALNA UMETNOST
MORANI, Azem
MORANI, Azem (Morane, Skopsko, 1923 – Skopje, 1947) – uchitel, balistichki vodach shto so svojata grupa prodolzhil da dejstvuva i po 1944–45. Bil megju vodechkite lichnosti na NDSHO, a vo juni 1946 g. izbran i za chlen na CK. Uchestvuval vo formiranjeto na shiroka mrezha ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooruzheni bandi za… Continue reading MORANI, Azem
MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNIZHEVNA SHKOLA
MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNIZHEVNA SHKOLA. pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite uchenici vo vremeto na Moravskata misija (863885), vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Moravskata shkola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica, sostaveno od Konstantin-Kiril, i prv slovenski pismen jazik… Continue reading MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNIZHEVNA SHKOLA
MORAVSKA MISIJA
MORAVSKA MISIJA . vizantiska misija uslovena od slozheni diplomatski, politichki i crkovni interesi. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sveshtenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska drzhava, pa pobaral uchitel i episkop od Vizantija. Vizantiskiot imperator Mihail Ⅲ vo moravskata pokana gledal shansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie… Continue reading MORAVSKA MISIJA