GERDJIKOV, Mihail (Mishel) Ivanov (Plovdiv, 26. Ⅰ 1877 – Sofija, 18. Ⅲ 1947) – uchitel, anarhistichki i revolucioneren deec i vojvoda na TMORO (od bugarska nacionalnost). Kako student po pravo vo ZHeneva gi formiral t.n. ZHenevska grupa so anarhistichki idei i Makedonskiot taen revolucioneren komitet. Kako uchitel vo Bitolskata gimnazija, pod imeto Todor Lukanov, bil… Continue reading GERDJIKOV, Mihail
Архиви: Glossary
Description.
GERMAN
GERMAN – srednovisoka planina shto se naogja vo krajniot severoistochen del na RM, pomegju Slavishka Kotlina na jug, dolinata na Pchinja na sever, planinata Kozjak od zapad i masivot Bilino od istok. Najvisok vrv e Modra Glava (German) (1.390 m n.v). Visochinata na glavnoto bilo koe ima pravec na proteganje sz–ji e izednachena na okolu… Continue reading GERMAN
GERMAN
GERMAN Ⅱ VODENSKI -. vodenski mitropolit i ohridski arhiepiskop (8. Ⅴ 1688 – 8. Ⅷ 1691 i 1702 – prvata chetvrtina na 1703). Negoviot izbor za ohridski arhiepiskop bil nadvor od kanonskite pravila, bidejkji bil izvrshen samo od trojca sinodalni arhierei. Bil vo rivalski odnosi so dotogashniot ohridski arhiepiskop Grigorij Ⅱ (ok. 15. Ⅹ 1679… Continue reading GERMAN
GERMAN Ⅱ VODENSKI
GERMAN Ⅱ VODENSKI -. vodenski mitropolit i ohridski arhiepiskop (8. Ⅴ 1688 – 8. Ⅷ 1691 i 1702 – prvata chetvrtina na 1703). Negoviot izbor za ohridski arhiepiskop bil nadvor od kanonskite pravila, bidejkji bil izvrshen samo od trojca sinodalni arhierei. Bil vo rivalski odnosi so dotogashniot ohridski arhiepiskop Grigorij Ⅱ (ok. 15. Ⅹ 1679… Continue reading GERMAN Ⅱ VODENSKI
GERMAN, Gavril
GERMAN, Gavril (Ⅹ v.) – prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija, postaven od carot Samuil, a go potvrdil rimskiot papa. Bil blizok na vladejachkata familija na carot Samuil i uzhival golema pochit. Se smeta deka po nego go dobil imeto carot Gavril Radomir, prvorodeniot sin na Samuil. Bil na chelo na Arhiepiskopijata vo prvite decenii na… Continue reading GERMAN, Gavril
GERMANSKI PROEKT ZA AVTONOMNA MAKEDONSKA DRZHAVA
GERMANSKI PROEKT ZA AVTONOMNA MAKEDONSKA DRZHAVA (1917). Kon krajot na 1916 g. Komandata na grupata armii vo Makedonija podgotvila (vo dogovor so sojuznichkata Turcija) proglasuvanje na avtonomna drzhava Makedonija. Oficerite i vojnicite od turskiot polk vo Makedonija (I 1917) pred naselenieto zboruvale (so odobrenie od komandantot na germanskata grupa armii Fon Bilov) deka „Makedonija kje… Continue reading GERMANSKI PROEKT ZA AVTONOMNA MAKEDONSKA DRZHAVA
GERMANSKO-BUGARSKA OFANZIVA
GERMANSKO-BUGARSKA OFANZIVA (1944) – ofanziva protiv edinicite na ELAS vo reonot na planinite Pajak i Kajmakchalan (operacija „Volf“). Zapochnala na 17 januari 1944 g., nastradale selata Karasinanci, Berislavci, Kupa, Maj Dag, a 180 lica go zagubile zhivotot. Celta na operacijata bila da se unishti antifashistichkoto dvizhenje vo regionot na Pajak i na Kajmakchalan. LIT.: Istorija… Continue reading GERMANSKO-BUGARSKA OFANZIVA
GERMANSKO-ITALIJANSKA SPOGODBA
GERMANSKO-ITALIJANSKA SPOGODBA (1941) – spogodba za podelba na Jugoslavija i na Makedonija. Po kapitulacijata na Jugoslavija, Hitler i Musolini vo Viena (24. Ⅳ 1941) go dogovorile noviot poredok na Balkanot: Nezavisna Drzhava Hrvatska (bez Dalmacija, shto ja dobila Italija) so mozhnost za povrzuvanje so Italija vo personalna unija; podelba na Slovenija; Nezavisna Drzhava Crna Gora… Continue reading GERMANSKO-ITALIJANSKA SPOGODBA
GERMANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI
GERMANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI -. se razvivaat preku rabotata na svetite Kiril i Metodij vo Moravija i Panonija (IX v.) i pretstavnicite na car Samuil (Ⅹ v.) kaj germanskiot car Oton Ⅰ vo gradot Kvedlinburg (Ⅹ v.) vo misija za obezbeduvanje priznavanje na makedonskata drzhava. Vo vtorata decenija od XI v., vo vremeto na krstonosnite… Continue reading GERMANSKO-MAKEDONSKI VRSKI I ODNOSI
GERMOV-shAkjIR, Krste
GERMOV-shAkjIR, Krste (Prilep, 1875/6 – Skopje, 1962) – deec na TMORO, mariovski vojvoda i naroden junak. Dejstvuval vo Mariovo, na pl. Nidje i Kajmakchalan. Zaedno so Tole Pasha, likvidiral nekolku osmanliski zulumdjii vo Mariovsko. So svoja cheta zel uchestvo vo Ilindenskoto vostanie (1903). Osmanliskite vlasti go osudile na 101 g. robija. So svoja cheta uchestvuval… Continue reading GERMOV-shAkjIR, Krste