OSHLIS, Volf (Oschlies, NJolf) (Kenigsberg, SSSR, 29. Ⅸ 1941) – germanski slavist-makedonist. Po zavrshuvanjeto na slavistichkite studii na Univerzitetot vo Hamburg, doktoriral (1966) i habilitiral (1977) na Gisenskiot univerzitet „Justus Libig“, za univerzitetski profesor e izbran vo 1993 g., a za pochesen doktor na naukite e promoviran na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje (2003). Raboti vo razni istrazhuvachki instituti na Sojuznata germanska vlada (1968– 2002), a od 2007 g. stanuva lektor po makedonski jazik vo Slavistichkiot institut na Kelnskiot univerzitet. Go prouchuva makedonskiot jazik, istorijata i kulturata i posebno germansko-makedonskite vrski vo minatoto i deneska. Uchestvuva redovno na Megjunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura i na Nauchnata konferencija na Seminarot vo Ohrid, kako i na razni nauchni sobiri vo MANU i vo institutite vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje. Ima objaveno stotina publikacii (na germanski i na makedonski) i koavtor e na prviot uchebnik po makedonski jazik na germanski (1984). BIB.: Lehrbuch der mazedonischen Sprache, München, 1984 (vo koavtorstvo so Vera Bo-ikj, vtoro idanie vo 1986); Lehrbuch der mazedonischen Sprache, Munchen, 2007; Leonard shulce-Jena i pochetocite na novata germanska makedonistika, Nauchna diskusija na Seminarot za makedonski jazik, literatura i kultura, 14, Skopje, 1988, 39–45; Za delumnata nepomirlivost na zhivotot vo dijasporata na Makedoncite, Nauchna diskusija…, 16, Skopje, 1990, 113– 117; Za usnata literatura na Makedoncite, Nauchna diskusija…, 18, Skopje, 1992, 253–259; Od istorijata na germanskiot nauchen interes za Makedonija, „Istorija“, 1–2, Skopje, 1994, 31–42; Sredba na geniite (ili: Blazhe Koneski kako preveduvach na Hajnrih Hajne), Nauchna diskusija…, 21, Skopje, 1995, 239–243; Roda, Roda (Aleksandar Fridrih Rozenfeld) i balkanskite literaturi, Nauchna diskusija…, 22, Skopje, 1996, 317–322; Vo dijalog so Blagoja Korubin okolu svesta na Makedoncite, Nauchna diskusija…, 23, Skopje, 1997, 125–131; Koga go preveduvam Krsteta P. Misirkov na makedonski…, Nauchna diskusija…, 24, Skopje, 1998, 290–294; Memoarnata literatura na germanskite vojnici kako makedonistichki izvor, Na-uchna diskusija…, 26, Skopje, 2000, 387–395; Pechalbar, argat ili gastarbajter? Grst nabljuduvanja kon germanizmite vo sovremeniot makedonski jazik, Nauchna diskusija…, 27, Skopje, 187–199; Josip Juraj shtrosmaer i idejata na jugoslavizmot, Nauchna konfrencija na Megjunarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 29, 2003, 743–752; Ilindenskoto vostanie, balkanskata polozhba i germanskite spisanija od 1903-ta godina, Nauchna konferencija…, 30, Skopje, 2004, 39–44; ASNOM i Makedonija – edna realizirana utopija?, Nauchna konferencija, 31, Skopje, 2005, 7-13; Krste P. Misirkov i negovite germanski „brakja po duhot“, Deloto na Krste Misirkov, I, Skopje, 2005, 239–244; Problemot na jazikot na Makedoncite vo trudovite na ranata germanska makedonistika, Nauchna konferencija…, 32, Skopje, 2006, 83-87; Momenti i aspekti na germansko-makedonskata zaemnost niz vekovite, Predavanja na 40. megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Skopje, 2008, 21–39. LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crvenkovska, Leksikon na stranski makedonisti ⅩⅩ i ⅩⅩⅠ vek, Skopje, 2008, 73–74. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
ОШЛИС, Волф