OHRIDSKOTO EZERO I ZHIVIOT SVET VO NEGO. Pod vlijanie na antropogenite faktori po Vtorata svetska vojna se evidentni nepovolni vlijanija na prodzirnosta na vodata i na sinata boja. Prespanskoto Ezero vekje evoluira vo mezotrofen pravec i gi gubi odlikite na oligotrofen bistar ekosistem, a negovoto vlijanie e golemo i na Ohridskoto Ezero. Po svojata termichka karakteristika se vbrojuva vo suptropskite ezera. Preku leto se zagreva do 23–24° S, a zimskite temperaturi se retko pod 6°S. Vodata vo ezeroto e direktno stratrifikuvana. Na dlabochina od 200 m vodata nema povisoka temperatura od 6°S. Vo studeni zimi nastapuva polna homeotermija (vo fevruari) koga povrshinskite vodi na ezeroto se izladuvaat do temperaturata na dlabokite vodi. Poradi posebniot termichki rezhim se vbrojuva vo eutropski ezera. Vo tekot na godinata se formiraat dve termichki zoni: gorna heterotermna i dolna homeotermna. Sredniot mal termichki sloj – metalimnium, se formira vo pochetokot na letoto i se zadrzhuva relativno kratko vreme. Toa pretstavuva pochetok na diferenciranjeto na celata vodna masa na dve termichki zoni: gornata – narechena heterotermna so rasprostiranje do 50 m dlabochina i vtorata – homeotermna od 50 m do najgolemite dlabochini so temperatura od okolu 6°S. Vo ezeroto e zachuvan raznoviden zhiv svet, golem del endemski. Protozoi – najmalku prouchena grupa od Ohridskoto Ezero, osobeno slobodnite formi: Rhizopoda, Flagellata, Ciliatata. Izuchuvani se parazitnite protozoi:Cnido sporidia i infuzoriite astomati naogjani kaj ciprinidite, amfipodite i oligohetite Protozoi (Flagellata) od ezeroto. Migsosporidia i Aktinosporidia se 34 vidovi, od niv 30 se paraziti na endemichnite oligoheti . Sungjeri. Vo Ohridskoto Ezero se naseleni tri vida, od koi dva se endemichni: Spongillafragilis (Leidi), S. Stankovici Arndt i Ochridospongia rotunda, Arndt, 1937, 1938, Hadjishche, 1952. Tubelarii – se odlikuvaat so visok endemizam. Se srekjavaat 25 vida, od koi 11 se novi, 6 se novi rodovi i nova familija Mesoforticidae. Tricladida – vazhna grupa vo Ohridskoto Ezero (Stankovikj-Komarek, 1927, Stankovikj, 1926, 1931, 1932, 1938, 1955, 1956, Stoiljkovikj-Radoman, 1955), Komarek 1953). Sodrzhi 29 vida (Krstanovski, 2003). Oligochaeta – populacija vo Ohridskoto Ezero shto se odlikuva po svojot endemizam, kako i po bogatstvoto na vidovi i formi (Stankovikj, 1957, 1960, Hrabe, 1931a, 1931b, 1938, shapkarev, 1956). Hirudinea – pretstavnicite na ovaa grupa vo Ohridskoto Ezero se prouchuvani od Augener (1929) i od Pavlovski (1936). Se naveduvaat 8 vida (Stankovikj, 1960). Gi naseluvaat site vertikalni zoni na ezerskoto dno: vo litoralot od 22 37–121 ind/m do 9–59 ind/m vo profundalot. Gastropoda – najvazhna grupa zhivotinska populacija vo Ohridskoto Ezero, poradi izvonredniot endemizam (Stankovikj, 1960; Hadjishche, 1955, 1956). Polinski (1929, 1932) dal prv spisok na ohridskite gastropodi i go utvrdil nivniot odnos so segashnata i fosilnata fauna, vkluchuvajkji gi i onie vo Kaspiskoto i vo Bajkalskoto Ezero. Utvrdeni se 62 vidovi polzhavi, od koi 53 vida se endemiti. Ohridskoto Ezero ne zaostanuva po brojot na endemichni oblici, kakvi shto se srekjavaat vo Bajkalskoto Ezero vo Sibir i vo ezeroto Tanganjika vo Afrika. Od 25 vidovi polzhavi vo ezeroto, kaj 12 grupi postojat blisko srodni edemichni formi za koi se smeta deka nastanale so intralakustrichna specijacija. Ohridskata fauna na polzhavi, i pokraj izvesnata slichnost, nema bliska srodna vrska so bajkalskata i kaspiskata fauna (Serafimova-Hadjishche, 1985). Entomostraca. Ovaa grupa ne e mnogu istrazhuvana. Publikuvani se trudovite Copepoda i Cladocera (Richard, 1892; GJorgjevikj, 1905; Parenzan, 1930; Brian, 1930; Stankovikj, 1931; Kiefer, 1937 i Petkovski, 1954. Vo ovaa grupa vleguvaat Copepoda, Cdzclopidae, Diaptomidae i Cladocera. Ostracoda ima 36 vida. Nasproti Bajkalskoto Ezero, chij svet od amfipodi e iskluchitelen, Ohridskoto Ezero e relativno siromashno so vidovi od ovaa grupa Crustacea. ZHiviot svet shto go naseluva Ohridskoto Ezero ima slatkovoden karakter, reliktni formi, koi zhiveat i vo drugi regioni na svetot, imigrantski formi, koi se diferenciraat vo procesot na specijacija itn. Se ushte ne e izvrshena polna inventarizacija. Otkritieto na H. Salema (1984) pretstavuva nov vid gamarus, najverojatno prastar faunistichki element. Zatoa ne e teshko da se obrazlozhi edinstvenosta na ovoj biotop i opravdanosta toj da bide vnesen vo Regis-tarot na svetskoto prirodno nasledstvo (Serafimova-Hadjishche, 1985). Vakvi primeri se srekjavaat i vo grupata planarii – 3 vida (Krstanovski, 2003) i planariite od Krenk (1978). Ribi. Vo Ohridskoto Ezero se prouchuvani od Karaman (1924, 1926, 1932, 1957 g.), a generalno se revidirani od Berg (1932). Vo ezeroto zhiveat slednive ribi: ohridska pastrmka (Salmo letnica, Karaman), ohridska belvica Acantholingua ohridana (Steind), Hadzisce, od Ciprinidae: ohridski grunec Rutilus rubidio ochridanus, Karaman, moranec (Pachdzhilon pictus, Heck et Kner), malo ripche (Phodjinellus minutus, Karaman); ohridski klen (Leucociscus cephalus albus, Bonap); malo grunche (Phodjinus phodjinus colchicus, f.ochridanus, Karaman); ohr. pisa (Scardinius erdztrophthalmus scardafa, n. Ohridanus, Vlad. et Det.), ohridski skobust (Chondrostoma nasus ohridanus, Karam.), dujak (Gobio ohridanus, Karam.), mrena (Bar-bus meridionalis petendzi Heck), plashica (Alburnus albidus alborella, Filip), malo plashiche (Alburnoides bipunctatus ochridanus, Karam.), krap (Cdzprinus carpio L.), vretenushka (Nemachilus barabatulus sturandzi, Ste-ind), ohridska SHtipalka (Cobitus taenia meridionalis, Karam), jagula (Anguilla anguilla L., MT). Znachajni se i reviziite na ciprinidite (Dimovski, A., Grupche, R., 1973, 1975, 1977). Veshtachki vneseni ribi vo Ohridskoto Ezero – krebla Alosa falladj nilotica (Geoffrodz), Tochko M. N. (1959), Hidrobioloshki zavod, Ohrid god. Ⅶ, br. 1-3., srebren karas (Karasius auratus gibelio Bloch), Tochko, M. N. (1980), kaliforniska pastrmka (Salmo Gardneri Richardson) Tochko, M. N. (1981). Vo Ohridskoto Ezero se vneseni i drugi ribi: gambuzija (Gabusi affinis Bairdant Girard, 1853), Psudo Srebren karas (Karasius auratus gibelio Bloch) rasbora parva (Temmininck and Schlegel, 1842), Lepomis giblosus L. (1758), Rhodeus gericeus amarus (Bloch, 1782) & spored usno soopshtenie na Z. Spirkoski, sorabotnik vo Hidrobioloshkiot zavod vo Ohrid. LIT.: Bibliografski podatoci za Ohridskoto Ezero. Priredile V. Novevska, D. GJorgonoska, T. Naumoski, V. Mitikj, Posebni izdanija, 2, Hidrobioloshki zavod, Ohrid, 1985; Kongres na ekolozite na Makedonija so megjunarodno uchestvo (Kniga na apstrakti), Ohrid, 25-29. Ⅹ 2003; S. Stankovic, Die Fauna des Ohridsees und ihre Herkunf, „Arch. Hdzdrobiol.“, 23, 1932, 557–617; S. Stankovikj, Ohridsko jezero i njegov zhivi svet, Skopje, 1957; istiot, Ohridskoto Ezero i negoviot zhiv svet, Skopje, 1959; istiot, The Balkan Lake Ohrid and its living njorld, Monographdzae Biologicae, Vol. 9, Haag, 1960; istiot, Enciklopedija Jugoslavije, t. 5, Zagreb, 1955-1971, 12. M. T.
Кирилична верзија на написот
ОХРИДСКОТО ЕЗЕРО И ЖИВИОТ СВЕТ ВО НЕГО