OHRIDSKO-STRUSHKA KOTLINA – kotlina vo krajniot jugozapaden del na RM. Kotlinata so radijalni tektonski dvizhenja e spushtena vo pliocenot po dolzhinata na dva paralelni meridijanski rasedi: LJubanishko-koselskiot rased od istok i Starovskostrushkiot od zapad. Ramkata na kotlinata e pretstavena so mladi verizhni planini, sostaveni glavno od devonski shkrilci vo podinata i trijaski varovnici vo povlatata. Na istok se protega planinata Galichica, na zapad Jablanica i Mokra Planina, na sever Stogovo so Karaorman. Zafakja povrshina od 1.318 km², a se naogja na n.v. od 696 m do 2.254 m. Na ramnicharskiot del otpagjaat 16.000 ha so prosechna nadmorska visochina od 740 m. So grebenot Koparnik dnoto na kotlinata e podeleno na Ohridsko i Strushko Pole. Po spushtanjeto kotlinata vlegla vo ezerska faza koga bila ispolneta so voda, taka shto i denes vo eden pogolem del egzistira edno od najstarite ezera vo svetot – Ohridskoto Ezero. Toa pridoneslo vo krajbrezhniot reljef da se formiraat abrazivni oblici. Najgolema i najvazhna reka vo kotlinata e Crni Drim, koja go odvodnuva Strushko Pole i Debarca. Vo kotlinata se razvieni dva gradski centra: Ohrid i Struga, koi se najgolemi i najpoznati turistichki centri vo RM. LIT.: B. ZH. Milojevikj, Ohridska kotlina, Zagreb, 1957; A. Stojmilov, Fizichka geografija na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
Кирилична верзија на написот
ОХРИДСКО-СТРУШКА КОТЛИНА