NEOLIT (mlado kameno vreme) (6300 do 4200/4000 g. pr. n. e.) – praistoriski period vo Makedonija, vo koj egzistirale povekje kulturni grupi: Velushko-porodinskata, Anzabegovo-vrshnichkata, Malata Trnska Tumba, Angelci–Zelenikovo Ⅱ i dr. Dosega se evidentirani 200 neolitski lokaliteti, a nivniot broj se dolzhi na povolnite prirodno-geografski uslovi, koi ovozmozhile intenziven zhivot na ovie pros-tori. Vo Pelagonija e poznata Velushko-porodinskata kulturna grupa, so chetiri kulturni fazi. Najpoznati naselbi se: Velushka Tumba, Tumba Porodin, Golema i Mala Tumba (s. Trn), Tumba Karamani, Vrbjanska CHuka, CHuka Topolchani, Visok Rid i dr. Glavni obelezhja na grupata se naselbite-tumbi, so kukji so chetiriagolni osnovi, izgradeni od drvo i od kal, so slameni pokrivi, na dve vodi. Karakteristichna e luksuznata crvena keramika (chinii, amfori, kapaci) so beli naslikani ornamenti (polumesechini, sigmi, iskrsheni agli, tochki i dr.). Grubata keramika e ukrasena so barbotin nalepci. Vo neolitot se neguval kultot na Golemata Majka, shto se reflektira i vo antropomorfnata plastika (pretstavi na zhena, shematiziran chovechki lik–maska na cilindri i dr.), a od zoomorfnata plastika se karakteristichni pretstavite na bik, zhelka, elen, kozorog i dr. Od Pelagonija neolitizacijata se shiri na sever i go zafakja Gornovar-Antropomorfna pretstava Antropomorfna pretstava, Kultna masichka, s. Govrlevo Keramichki idol, s. Zelenikovo na keramichki sad, s. Damjan Tumba, s. Madjari darskiot region, Ovche Pole, Bregalnica i dolinata na Sredna Struma. Tuka se formirala Anzabegovo-vrshnichkata kulturna grupa, so chetiri interni fazi od ran do docen neolit. Poznati lokaliteti se: Barutnica (s. Anzabegovo), Vrshnik (s. Tarinci), Tumba Madjari, Slatina (s. Zelenikovo), Cerje (s. Govrlevo), Tumba (s. Stenche), Damjan, Izvor (s. CHashka) i dr. Karakteristika na najstarata faza na ovaa grupa e belo slikanata keramika (mali chinii na plitki noze i tikvesti sadovi). Vo sredniot neolit keramikata (najchesto amfori, pehari i dr.) se slika so kafeava boja. Grubata keramika se sostoi od grnci, pitosi i chinii so razlichna golemina, chesto ukrasuvani so barbotin. Dominira kultot na Golemata Majka (Tumba Madjari i Govrlevo), a e otkriena i raznovidna antropomorfna i zoomorfna kultna plastika. Keramikata vo docniot neolit e dobro izmazneta, ima visok crn sjaj, a ches-to e kanelirana. Vo ranite fazi, neolitot vo Makedonija ima kulturni i hronoloshki vrski so sesklo–kulturata vo Tesalija, vo sredniot neolit so starchevachkata kultura, a vo docniot so vinchanskata i so drugite kulturni grupi. LIT.: M. Garasanin, Anzabegovo-vrsnichka kulturna grupa. Velushko-porodinska kulturna grupa, Praistorija Jugoslavije, 2, Sarajevo, 1979, 79–114; V. Sanev, Neolitot i neolitskite kulturi vo Makedonija, Istorija na kulturata na Makedonija, 2, Skopje, 1995, 21–46; D. Zdravkovski, Nenj aspects of the Anzabegovo-Vrsnik cultural group, Melange to Milutin Garasanin, Beograd, 2006, 99–110. D. Z.
Кирилична верзија на написот
НЕОЛИТ