NARODNI ORA – makedonska orska tradicija sozdavana i praktikuvana niz povekjevekovni periodi vo minatoto. Vo ⅩⅠⅩ v. zapochnal pointenzivniot razvoj na gradskata narodna kultura, a vo nejzinite ramki i na gradskata orska tradicija, koja na tradicionalen nachin se sozdavala sè do pedesettite godini na minatiot vek, koga pochnalo sozdavanjeto na koreografii od avtori-poedinci. Spored toa, na prviot period mu pripagjala selskata orska praktika, tipichna za zhivotot vo selskite sredini. Orata od ovie dva perioda bile sozdavani vo razlichni uslovi i nachin na zhiveenje i se razlikuvaat kako spored funkcijata isto taka i spored stilskite karakteristiki i sevkupnite estetski osobenosti. Za razlika od gradskite, selskite ora striktno se podeleni na mashki i zhenski, a dobar del od niv se neposredno povrzani so obredite (rusaliski, svadbarski i sl.). Kako celina, pak, site selski ora gi karakteriziraat ogranichenosta i ednoobraznosta na izraznite elementi, ednostavnosta na motivite i koreografskite sodrzhini. Isto taka, instrumentalnata pridruzhba, kako nerazdelen del od izvedbite na selskite ora, e ednostavna i so ogranicheni mozhnosti, bidejkji tie ne bile pridruzhuvani od orkestri, tuku najchesto od eden instrument – gajda, shupelka, duduche, gusle i sl. Za karakteristikite na gradskiot or-ski folklor vo Makedonija, pak, presudna uloga odigrale dijametralno izmenetite uslovi na zhiveenje vo gradskite sredini, a pred s¢ razvienite i intenzivni komunikacii, kade shto pokraj megjusebnite vlijanija vo ramkite na multinacionalniot sozhivot, so svojata mestopolozhba Makedonija se nashla vo centarot na dvete golemi vlijanija od pravecot na Zapadna Evropa kon Istokot i obratno. Ottamu proizlegla golemata raznovidnost, visokiot estetski dostrel i bogatstvoto kaj makedonskite gradski ora shto se proslavija nadaleku vo svetot. Vo izmenetoto gradsko odnesuvanje beshe nadminata podelenosta na mashki i zhenski ora, a eden del od niv se igraa i vo meshan sostav. No i pokraj toa, tie go zadrzhaa kontinuitetot so osnovnite osobenosti na selskite ora (igranjeto vo polukrug, so izraziti funkcii na orovodecot i opashkarot). Od druga strana, potpomognati od vlijanijata na tugjite orski tradicii, vo najgolema mera od turskite ora, makedonskite mashki gradski ora zabelezhitelno ja razvija koreografskata forma i sodrzhina preku kontrastni promeni na tempoto i ritamot, no i so mnogu drugi elementi kako potskoci, doskoci, vrtenja, kleknuvanja i sl. Osven tie visoki dostreli na koreografskite sodrzhini na gradskite ora, znachitelen estetski pridones imalo i visokoto nivo na instrumentalnite melodii izveduvani od raznovidni orkestarski sostavi od fabrichki proizvedeni instrumenti, koi na plastichen nachin go dopolnuvale vpechatokot za golemata i nepovtorliva ubavina na tie orsko-muzichki izvedbi. GJ. M. GJ.
Кирилична верзија на написот
НАРОДНИ ОРА