NADVORESHNA TRGOVIJA – razmena na dobra i uslugi megju Uvoz 1.530851 1.718.904 2.093.872 3.097.000 razlichnite nacionalni ekono- Saldo -418.065 -514.856 -771.255 -1. 056.000 mii. Trgovijata vo Makedonija Pokrienost na uvozot so izvoz – vo % 72,7 70,0 63,2 65,9 otsekogash imala internacionalen karakter, blagodarenie na nejzinata centralna pozicija na Balkanskiot Poluostov i na povolnata prirodna i voedno najkratka vrska pomegju Zapad i Istok po dolinata na rekata Vardar. Ovoj fakt bil zabelezhan ushte od Rimjanite, inaku veshti vojnici i trgovci, poradi shto znachajnite patni pravci vo toa vreme (Via Egnatia i Carigrad – Belgrad) minuvale tokmu niz Makedonija. Vo ⅩⅣ i ⅩⅤ vek Makedonija bila znachajna trgovska destinacija. Skopje bil glaven trgovski centar so prisustvo na poznati trgovci – Dubrovchani, Venecijanci i Vizantijci. Megju dvete svetski vojni trgovijata vo Makedonija bila treta stopanska granka. Vo prvite deset godini po Vtorata svetska vojna (1945–1955), nadvoreshnata trgovija na Makedonija zaostanuvala zad opshtiot razvoj na ekonomijata. Imeno, uchestvoto na izvozot vo opshtestveniot proizvod na zemjata (1955) iznesuvalo 2,7%, a na uvozot 2,6% (apsolutnata vrednost na izvozot i uvozot bila sè na sè 30 milioni SAD $). Po 1955 g. dinamikata na porastot na izvozot i uvozot odi pred dinamikata na porastot na opshtestveniot proizvod na zemjata. Sintetichki gledano, vo periodot 1945–1989 g., strukturata na nadvoreshnata trgovija, spored stepenot na prerabotkata, imashe pozitiven trend i kaj izvozot i kaj uvozot, dodeka izvozot na investicioni dobra beshe mnogu nizok, a uvozot do sedumdesettite godini mnogu visok, a potoa se prepolovi i drastichno se namali vo tekot na osumdesettite godini. Vo istiot period najgolemo uchestvo vo makedonskiot izvoz imaa: tekstilnite tkaenini, oblekata, obuvkite, oboenite metali, zhelezoto, nemetalite, pijalacite i tutunot, a vo uvozot: tekstilnite prediva, kozh-Trgovski deficit – % vo BDP 9,83 15,36 19,78 nite proizvodi, metalni proizvodi, mashinite i uredite, a po 1974 g. i naftata. Vrz pravcite na nadvoreshnata trgovija znachajno vlijanie imale komparativnite prednosti, komplementarnosta na ekonomiite, no i politichkite odnosi so trgovskite partneri. Vo ovoj period od 40 do 50% od vkupnata nadvoreshna trgovija na Makedonija otpagja na zemjite na SEV, 20% na zemjite na EEZ, 20% na drugite zapadni zemji i 10% na zemjite vo razvoj. Po zemji, vo tekot na 1980tite godini najznachajni trgovski partneri na Makedonija, i na stranata na izvozot i na stranata na uvozot, bea: SSSR, Zapadna Germanija, Italija, SAD, Pol-ska, CHehoslovachka i Istochna Germanija. Po osamostojuvanjeto, Makedonija kako mala zemja se soochi so imperativot da ja zgolemi svojata otvorenost i da ja podobri svojata integriranost vo globalnite svetski ekonomski tekovi vo 1990 g. Uchestvoto na nadvoreshnotrgovskata razmena (vrednosta na izvozot i uvozot zaedno) vo bruto-domashniot proizvod na zemjata iznesuvashe okolu 60%, za vo tekot na 1990-tite godini da nadmine 80%. Spored indeksot na otvorenost vo megjunarodnata trgovija, Makedonija pomegju 141 zemja e rangirana na 40-toto mesto (vo poshirokiot region podobra pozicija imaat samo Slovenija i Bugarija). Tendencijata na porast na nadvoreshnotrgovskata razmena e prosledena so namaluvanje na stepenot na pokrienost na uvozot so izvoz i so porast na trgovskiot deficit na zemjata. Vakvata sostojba ne e odrzhliva na podolg rok i upatuva na potrebata od porast na konkurentnata sposobnost na makedonskata ekonomija i porast na uchestvoto na proizvodite so Vrednost na izvozot i uvozot na SR Makedonija vo SAD $–selektirani godini Godina 1960 1970 1980 1984 1989 pogolema dodadena vrednost vo strukturata na izvozot. Vo strukturata na izvozot najgolemo uchestvo vo 2005 g., imaa: tekstilot i oblekata (28,5%), zhelezoto i chelikot (26%), zemjodelskite proizvodi – hrana i surovini (17,3%), mineralni surovini – ruda, goriva i oboeni metali (10,78%) i mashini, kancelariska i transportna oprema (5,38%). Na stranata na uvozot dominiraa: mineralnite surovini, rudite i gorivata (21,85%), mashinite, kancelariskata i transportnata oprema (17%), zemjodelskite proizvodi – hrana i surovini (13,77%), hemiskite proizvodi (10%) i razni poluproizvodi (9%). Najznachajni nadvoreshnotrgovski partneri na Makedonija vo poslednive nekolku godini se: Srbija i Crna Gora, Germanija, Grcija, Italija, Rusija, Bugarija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Turcija i Slovenija. IZV.: Republichki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 1945 –1984, Skopje, 1986, 107–110; USAID, Ohrid Institut for Economic Strategies and International Affaires, Vlada na Republika Makedonija, Izveshtaj za nadvoreshnata trgovija na Makedonija, Skopje, 2006, 65–108. LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na Vardarska Makedonija megju dvete svetski vojni, MANU, Skopje, 1998, 184–214; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001; USAID, Ohrid Institut for Economic Strategies and International Affaires, Vlada na Republika Makedonija, Izveshtaj za nadvoreshnata trgovija na Makedonija, Skopje, 2006. T. F.
Кирилична верзија на написот
НАДВОРЕШНА ТРГОВИЈА