MUSHEVICH, Marko Atanasov (Krushevo, ok. polov. na ⅩⅠⅩ v. – Prilep, po 1920) – makedonski kulturno-nacionalen deec, ikonopisec i sobirach na narodni pesni. Po zavrshuvanjeto na osnovnoto uchilishte vo rodnoto mesto, po osloboduvanjeto na Bugarija raboti kako moler i ikonopisec vo Sofija. Patuva vo Solun, Belgrad i Bukuresht, razgovara so diplomati i drzhavnici, predlaga programi za kulturno izdignuvanje i politichko osloboduvanje na makedonskiot narod, a vo S.-Peterburg ima audiencija kaj imperatorot Aleksandar Ⅲ (9. I 1885), na kogo mu podaruva stari moneti sobrani vo Makedonija, a od imeto na maked. narod podnesuva molba vo Ministerstvoto za nadv. raboti („Teshkata polozhba na Makedonija pod turskoto ropstvo“, „Sv‹tÍ“, 5. Ⅶ 1885). Blizok do Makedonskiot komitet vo Sofija (1887), podnesuva nacionalna programa za Makedonija do srpskiot minister za nadv. raboti vo Belgrad (18. Ⅸ 1889). Odnovo patuva vo S.-Peterburg za da mu podnese peticija na ruskiot imperator Nikolaj Ⅱ, potpishana od 91 makedonski emigranti i pechalbari vo Srbija (7. Ⅱ 1902). Po dvomesechniot prestoj vo Voskresenskiot misionerski manastir, se vrakja vo Makedonija i so sobranite Makedonci okolu Makedonskiot klub vo Belgrad i v. „Balkanski glasnik“ planira da obnovi eden manastir vo Bitolsko „shto bi mozhel da stane centar za Makedonija“ so zamisla da se izdava makedonski vesnik vo Solun, no i vo Rusija (avgust 1902). Vo Bitolskiot vilaet vo 1908 g. po inicijativa na M. pak se pokrenuva prashanjeto za voveduvanje na maked. jazik vo uchilishtata. Toj odnovo odi vo Rusija i zaedno so Nace Dimov (CHupovski) na 13. Ⅴ 1910 g. podnesuvaat nov memorandum do Svetiot sinod na Ruskata pravoslavna crkva so baranje pomosh za obnovuvanje na ZHitoshkiot manastir „Sv. Atanasija“ i za otvoranje makedonsko uchilishte vo nego. Po posetata na D. CHupovski vo Krushevo, zhivopisecot Marko, od imeto na vernicite od istiot manastir, podnesuva molba do Svetiot sinod na RPC za pomosh za otvoranje makedonsko uchilishte so pansion vo manastirot (15. H 1911). Balkanskite vojni ja onevozmozhuvaat inicijativata i Marko privremeno se povlekuva na Sveta Gora i vo ZHitoshkiot manastir, a potoa se ozhenuva i zhivee vo Krushevo i kako moler i zhivopisec go zavrshuva zhivotot vo Prilep. LIT.: Blazhe Ristovski, Soznajbi za jazikot, literaturata i nacijata, MANU, 2001, 471-484. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МУШЕВИЧ, Марко Атанасов