MONETOKOVENJETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Vo periodot pomegju Ⅴ i Ⅱ v. pr.n.e. koga se odviva monetokovenjeto na makedonskite kralevi, Aleksandar I (498–454) e prviot makedonski kral shto kove pari so svoeto ime, pochnuvajkji od 480/479 g. pr.n.e. Ekspanzionistichkata politika na Aleksandar I po zavrshuvanjeto na Persiskata dominacija na Balkanot, bila prichina za prestanuvanje na monetokovenjeto kaj povekje pajonski pleminja. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmozhile uslovi za znachitelna produkcija na pari. Negoviot naslednik kralot Perdika Ⅱ (454–413), iako dolgo vladeel, kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli, dioboli i oboli. Toj go vovel tipot na parite makedonskoto kralsko monetokovenje. Sinot na Perdika Arhelaj (413–399) izvrshil povekje refor-Moneta na Arhelaj (avers/revers) mi, megju niv i monetarna. Toj go napushtil dotogashniot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana tezhina, spored t.n. persiski tezhinski standard, no so lokalni karakteristiki. Kon krajot na negovoto vladeenje (ok. 400 g. pr.n.e.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli pochnuva da kove pari od bronza. Voveduvanjeto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Po Arhelaj, narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeenje: Aerop Ⅱ (396–393), Aminta Ⅱ (392–390) i Pavsanija (390–389). Aminta Ⅲ (389–369), pokraj bronzeni pari, kovel i srebreni stateri, hemidrahmi i dioboli. Kralot Filip Ⅱ (359– Moneta na Filip Ⅱ (avers/revers) 336) pravi reformi vo finansiite i znachitelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala, a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovenje voveduva i kovenje zlatni pari. Toj koristel dva tezhinski standarda, eden za zlatnite, drug za srebrenite, a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razlichni monetarnici (Pela i Amfipol). Toj e prviot makedonski kral, chii izdanija bile kovani i posthumno, a pritoa i masovno bile imitirani od povekje varvarski pleminja. Monetokovenjeto na Aleksandar Ⅲ Makedonski (336–323) e okarakso Herakle, koj potoa stanal najroboli i oboli. Ikonografijata Moneta na Aleksandar Ⅲ Makedonski (avers/revers)popularniot vo repertoarot na na parite najchesto opfakjala motiterizirano kako prvo monetoko-stavata na mitskiot heroj Persej atichkiot. I nekoi tipovi od pavenje od svetski razmeri. Toa op-bila omilena tema za parite shto rite na Avdoleon bile imitirafakja povekje od 4000 izdanija vo gi kovel. zlato, srebro i vo bronza. Poradi golemata popularnost, imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato, srebro i vo bronza. Vo vremeto na Filip Ⅲ Aridaj (323– 317) monetarnata produkcija opadnala, a nekoi monetarnici bile zatvoreni. Vo 311 g. pr.n.e., po sklucheniot dogovor pomegju zavojuvanite dijadosi, Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Toj kovel samo bronzeni pari. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na Ⅲ v. pr.n.e. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket, Pir i Lisimah, chii moneti cirkulirale niz Makedonija. Demetrij Poliorket, poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi, vo 294 g. bil proglasen za kral na Makedonija (294–288/7). Toj vovel sosema novi i dotogash nepoznati monetni tipovi, preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi, kako shto bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari, a interesni se i tipot na parite so makedonski shtit i shlem. Vo 277 g. pr.n.e., so vpechatlivata pobeda nad Keltite, Antigon Gonata (277–239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno vazhna politichka sila. Negovoto monetokovenje opfakja izdanija na stateri, tetradrahmi, drahmi i bronzeni moneti. Na kralot Demetrij Ⅱ (239–229) mu se pripishuvaat samo bronzeni moneti. Kralot Filip V (221– 179), vo obid da ja zapre rimskata Moneta na Filip V (avers/revers) penetracija na istok pravi povekje reformi za stabiliziranje i zajaknuvanje na svojata drzhava, megju koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Negovoto monetokovenje opfakja povekje tipovi pari koveni vo zlato, srebro i vo bronza. Na negoviot sin Persej (179–168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski chekori ne mu pomognale da go zachuvuva kralstvoto. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) toj bil porazen. Kaj posledniot makedonski kral pret-LIT.: M. J. Price, Coins of the Macedonians, London, 1974; D. Radzmond, Macedonian Regal coinage to 413 B.C., Nenj Ѕork, 1983; M. J. Price, The coinage in the name of Aledjander the Great and Philip Arrhidaeus, Zurich/London, 1991; G. Le Rider, Le monnadzage d’argent et d’or de Philippe Ⅱ, frappe en Macedonie de 359 a 294, Paris, 1977. P. J.
Кирилична верзија на написот
МОНЕТОКОВЕЊЕТО НА МАКЕДОНСКИТЕ КРАЛЕВИ