MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadlezhnost na centralnata banka, koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruvachka. Pritoa, na kus rok, promenite na parichnata masa mozhat da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruvachka i da predizvikaat znachajni efekti vrz realnite varijabli (investiciite, potroshuvachkata, proizvodstvoto, vrabotenosta). Na dolg rok, monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli, t.e. monetarnata politika ne mozhe da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. Iako, vo princip, monetarnata politika ja poddrzhuva globalnata ekonomska politika, sepak, vo sovremeni uslovi, stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. Pritoa, zaradi ostvaruvanje na krajnata cel, centralnata banka mozhe da primenuva razlichni strategii na monetarnata politika. Od april 1992 g. do oktomvri 1995 g. NBRM ja primenuvashe strategijata na monetarno targetiranje, pri shto kako intermedijarna cel na monetarnata politika sluzheshe parichnata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi povekje prichini, i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno reguliranje, nerazvieni finansiski pazari, visoka korelacija megju agregatnata pobaruvachka i parichnata masa, nisko nivo na devizni rezervi itn. Od institucionalen aspekt, vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika megju Sobranieto, koe gi formulira celite i zadachite na monetarnata politika i na centralnata banka, koja e nadlezhna za sproveduvanje na zacrtanata monetarna politika. Poradi nestabilnosta na pobaruvachkata na pari, vo oktomvri 1995 g. NBRM ja napushti strategijata na monetarno targetiranje i premina kon targetiranje na devizniot kurs. Vo ramkite na ovaa strategija, odrzhuvanjeto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna, evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. Istovremeno, cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika, pri shto formuliranjeto na celite i zadachite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preogjaat vo nadlezhnost na NBRM. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika, neposredno po monetarnoto osamostojuvanje, centralnata banka prezemashe merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Taka, vo maj 1993 g. NBRM go pochna procesot na postepeno napushtanje na selektivnite krediti od primarnata emisija, t.e. kreditite shto centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansiranje na nivnite krediti odobreni za poddrshka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. Do pochetokot na 1994 g., kako instrumenti na monetarnata politika, NBRM gi primenuvashe ushte i minimalnata likvidnost i zadolzhitelnite blagajnichki zapisi. Isto taka, neposredno po monetarnoto osamostojuvanje, centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka imashe eskontnata stapka, koja se koristeshe kako osnova za formiranje na site drugi kamatni stapki na NBRM. Vo ovoj period NBRM ja koristeshe zadolzhitelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na shtednite vlogovi i na tekovnite smetki na gragjanite, a pochnuvajkji od maj 1993 g. taa se primenuva kako instrument za monetarno reguliranje. Vo januari 1994 g. NBRM go vovede ogranichuvanjeto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Sepak, pochnuvajkji od 1993 g., NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno reguliranje od tipot na operacii na otvoren pazar. Taka, vo noemvri 1993 g. se vovedeni aukciite na depoziti, koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. Vo fevruari 1994 g. se vovedoa aukcii na blagajnichki zapisi, koi od 2000 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. Vo juli 2000 g. se vovedeni devizni svop operacii, koi imaat mala primena i se napushtija vo juni 2005 g. Od juni 2003 g. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvanje zadolzhitelna rezerva vo devizi. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodolzhi da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g., koga se vovedoa repo-operacii, se promovirashe sekundaren pazar na drzhavni zapisi i se vovedoa drzhavni zapisi za monetarni celi. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvanjeto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika. LIT.: Kiki Mangova Ponjavikj, Vancho Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
Кирилична верзија на написот
МОНЕТАРНА ПОЛИТИКА НА РМ