MILADINOV, Konstantin Ristov (Struga, 1830 – Carigrad, 18. I 1862) – uchitel, poet, preveduvach i folklorist, prerodbenski deec. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. Zavrshil osnovno uchilishte vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847), po shto bil uchitel vo Struga i Trnovo, Bitolsko (1847–1849). Potoa diplomiral grchka filologija na Filo-Dimitar Miladinov, Slovo (1839) Rodoljub Anastasov: Konstantin Miladinov loshkiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. Ⅹ 1849 – letoto 1852). Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora, kade shto ja izuchuval ruskata gramatika i potoa zaminal za uchitel vo s. Magarevo, Bitolsko (1852/1853). Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofiloloshkiot fakultet vo Moskva (1857–1860). Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska knizhevnost, preveduval od ruski jazik, vo tamoshnoto spisanie „Bratski trud“ (1860) na makedonskite i bugarskite studenti, vo sp. „BÍlgarski knizhici“ i vo v. „DunavskiŸ lebed“. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860), se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj shtrosmaer, pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar GJakovo (vo pochetokot na oktomvri 1860), kade go zavrshil redaktiranjeto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23.000 stihovi), razni detski igri, obichai, veruvanja, predanija, poslovici, gatanki, narodni iminja i napravil mal makedonsko-hrvatski rechnik. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija, a objaveni vo Zagreb (1861) so pomosh na J. J. shtrosmaer. Doznavajkji deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad, zaminal da mu pomogne za osloboduvanje, no i samiot bil uapsen. J. J. shtrosmaer i drugi poddrzhuvachi se obidele da gi spasat brakjata, no bez uspeh. Pochinal vo carigradskite zandani od tifus. Avtor e i na antologiskite pesni „shupelka“, „Bisera“, „Na chuzhdina“, najpoznatata „T’ga za jug“ i dr. Osven toa, od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata broshura „Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata Rusiя“ od otec Flerov (1858). BIB.: BŠlgarski narodni p‹sni, sobrani od bratя Miladinovci Dimitriя i Konstantina i izdani od Konstantina, Zagreb, 1861; SÍchinenidj. Pisma, dopiski i stihotvorenidj, pod red. na N. Tabakov, Sofiя, 1943; Konstantin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1980. LIT.: K. A shapkarev, Materiali za zhivotopisanieto na bratя H. Miladinovi, Dimitriя i Konstantina, Sofiя, 1884; Kniga za Miladinovci (1862–1962), Zbornik od studii, statii i prilozi, Skopje, 1962; ZHivotot i deloto na brakjata Miladinovci, Skopje, 1984; Haralampie Polenakovikj, Studii za Miladinovci, Izbrani dela, 5, treto izdanie, Skopje, 2007; Vancho Tushevski, Nova makedonska knizhevnost, Skopje, 2008. S. Ml.
Кирилична верзија на написот
МИЛАДИНОВ, Константин Ристов