MENADJMENT

MENADJMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvrshuvanje na rabotata so pomosh na drugi lugje i angazhiranje na resursite za ostvaruvanje na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. Prviot element se odnesuva na menadjmentot kako univerzalen proces. Menadjmentot e univerzalna aktivnost, bidejkji se odnesuva za site vidovi pretprijatija, za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Osnovniot proces na ostvaruvanje na rabotata so pomosh na drugite e ist za site menadjerski raboti, na site nivoa i vo site pretprijatija. Ova ne znachi deka site menadjeri izvrshuvaat ista rabota, ili deka za site se bara ista sposobnost na razlichni nivoa. Menadjmentot vo osnova e proces na: planiranje, organiziranje, koordiniranje, motiviranje i kontroliranje na aktivnostite, koi vodat kon poefikasno izvrshuvanje na celite na pretprijatieto. Vtoriot element go sochinuvaat resursite, i toa chovechkite i materijalnite. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristenjeto na chovechkite i materijalnite resursi. Vo sushtina, menadjmentot postoi koga menadjerite se odgovorni za efikasno nasochuvanje na chovechkiot napor pri koristenjeto na materijalnite resursi. Tretiot element go sochinuvaat lugjeto, so chij napor se izvrshuva rabotata. So pomosh na lugjeto menadjerite ja izvrshuvaat nivnata rabota. CHetvrtiot element se odnesuva na formuliranjeto i ostvaruvanjeto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lugje. Menadjmentot vkluchuva koordinacija na chovechkite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvanje na celite. Naporot na lugjeto e nasochen kon celite. Celite se potrebni bidejkji aktivnostite treba da bidat nasocheni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menadjmentot vo pretprijatijata. Naukata za menadjment e osnovna karakteristika na industriskoto opshtestvo. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Vo modernoto ekonomsko rabotenje negovoto znachenje e ogromno. Inaku, terminot menadjment ima povekje znachenja. Prvo, toj se upotrebuva za da definira shiroki podrachja na aktivnost. Vtoro, so nego se opishuvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata, odnosno nivnata podelba na vrven menadjment, sreden menadjment i menadjment na ponisko nivo, spored nivniot avtoritet. Treto, terminot oznachuva funkcionalen priod shto opfakja: planiranje, organiziranje, koordiniranje, motiviranje i kontroliranje. CHetvrto, menadjmentot gi opfakja: vrabotenite, finansiite, materijalite i celite, kupuvanjeto i prodavanjeto, metodite i postapkite, sredstvata i opremata. Vo nashata zemja vo prethodniot opshtestveno-ekonomski i politichki sistem terminot menadjment rechisi i ne se upotrebuvashe, ili od ideoloshki prichini se upotrebuvashe vo negativna konotacija, vo smisla na zhigosuvanje na „projavenite tendencii na dominacija na menadjersko-tehnokratskite strukturi“. Po osamostojuvanjeto na zemjata i izgradbata na noviot sistem, naukata za menadjment dobi polno pravo na gragjanstvo. Menadjmentot i srodnite nauchni disciplini denes se izuchuvaat vo srednite uchilishta, zadolzhitelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii), no i na drugi fakulteti. Vo ponovo vreme, brojot na nauchni i struchni trudovi od oblasta na menadjmentot (uchebnici, statii, magistraturi, doktorati), podgotveni ili objaveni na makedonski jazik, belezhi postojan podem. LIT.: Bobek shuklev, Menadjment, chetvrto izdanie, Skopje, 2004. B. sh.


Кирилична верзија на написот
МЕНАЏМЕНТ
 

Leave a comment

Вашата адреса за е-пошта нема да биде објавена. Задолжителните полиња се означени со *