MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija, so 286 zh. (1992). Se naogja vo jugozapadnite padini na Pirin Planina, od dvete strani na Melnichka Reka, na nadmorska visochina od okolu 400 m. Klimata e promeneto sredozemnomorska. Imeto mu doagja od zborot mel shto znachi bela glina. M. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i zachuvana stara arhitektura. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen, administrativno-politichki, stopanski, kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Vo 1207 g. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata drzhava i se proglasil za samostoen vladetel so sedishte vo Melnik. Gradot bil zashtiten so teshko pristapna tvrdina. Poseben prosperitet dozhivuva vo tekot na ⅩⅤⅠⅠⅠ i ⅩⅠⅩ v. Kon krajot na ⅩⅠⅩ v. ima 4.330 zh. Potoa negovoto naselenie pochnuva da opagja i deneska toa e grad rechisi bez naselenie. Poradi zachuvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. e proglasen za grad–muzej. LIT.: V. Neshova, Srednovekovniяt Melnik. Vekove, kn. 4, Sofiя, 1981. Al. St.
Кирилична верзија на написот
МЕЛНИК