MATEVSKI, Mateja (Istanbul, Turcija, 13. Ⅲ 1929) – poet, literaturen i teatarski kritichar, eseist, preveduvach. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar, a po Osloboduvanjeto uchi gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Studira vo Belgrad i vo Skopje, kade shto diplomira na Filoloshkiot fakultet (1956). Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izuchuva moderniot francuski teatar i drama. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturnite programi), potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977); ja vrshel funkcijata pretsedatel na Republichkata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i chlen na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). Bil nastavnik vo struchno uchilishte, urednik vo Knigoizdatelstvoto „Kocho Racin“ (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Matevski e eden od osnovachite na Strushkite vecheri na poezijata, na Racinovite sredbi, na Ohridsko leto i nivni povekjegodishen pretsedatel. Bil pretsedatel na drushtvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija, Makedonija i Norveshka i Makedonija i Turcija, pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov pochesen pretsedatel), urednik na literaturnite spisanija „Mlada literatura“ i „Razgledi“. Za dopisen chlen na MANU e izbran na 14. Ⅴ 1979 g., a za redoven na 21. Ⅺ 1983 g. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). Dopisen chlen na Severnoamerikanskata akademija na shpanskiot jazik vo NJujork (2002); chlen na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003); chlen na Evropskoto drushtvo za kultura vo Venecija (2004); chlen na Norveshkata akademija (2005); pochesen chlen na Albanskata akademija na naukite (2006); dopisen chlen na Slovenechkata akademija na naukite i umetnostite (2007). Ima objaveno povekje knigi poezija, literaturna i teatarska kritika i eseistika, kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici (shpanski, francuski, italijanski, albanski, ruski, srpski, slovenechki). Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici, kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Se smeta deka so „Dozhdovi“ (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija, iako vo nea se slushaat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i vechnata prefiguracija na chovechkata tragedija vo opfatot na smislata na chovekoviot tragichen opstoj na zemjata i kopnezhot po celinata na postoenjeto. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. Nositel e i na francuskite odlikuvanja Legija na chesta i Umetnost i literatura. DEL: Dozhdovi (poezija, 1956); Ramnodenica (poezija, 1963); Perunika (poezija, 1976); Krug (poezija, 1976); Lipa (poezija, 1980); Ragjanje na tragedijata (poezija, 1985); Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika, 1987); Drama i tea-tar (teatarska kritika i eseistika, 1987); Oddalechuvanje (poezija, 1990); Crna kula (poezija, 1992); Zavevanje (poezija, 1996); Svetlinata na zborot (kritika i eseistika, 1998); Mrtvica (poezija, 1999); Vnatreshen predel (poezija, 2000); Iskushenijata na identitetot (kritika i eseistika, 2002); Otade zaboravot (poezija, 2003); Kopnezh po celina (poezija, 2005). Antologii na shpanskata poezija: shpanskata poezija na ⅩⅩ vek (1998) i De-set veka na shpanskata poezija (2004), kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. LIT.: Vlada Uroshevikj, Alki shto se nadovrzuvaat, Izbrani dela, 6, Sk. 2006; Georgi Stardelov, Nokjen gradinar, Sk., 2006. Milan GJurchinov, Dodeka svetot sushtinata svoja ja gubi, Izbrani dela. 1. Skopje 2006. Zbignjev Vjenkovski, esej za poezijata na M. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica, Polska, Krakov 1989. G. St.
Кирилична верзија на написот
МАТЕВСКИ, Матеја