MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spagjaat rastenijata shto se odgleduvaat za semeto i plodot, bogati so maslo. Rastitelnoto maslo uchestvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Masloto od golem broj rastenija sluzhi za chovechkata ishrana, direktno ili indirektno, i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2,25 kg shekjer, 4 kg leb i 8 kg kompir. Ras-Strelanite kaj Pusta Kula (1942) titelnoto maslo naogja primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni, lakovi, boi, pri omeknuvanjeto na kozhite i platnata, za linoleum, mushami, veshtachki kauchuk, osvetluvanje, maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Povazhni se: sonchogledot, repkata, susamot, kikiritkite, maslodajniot len, ricinusot, sojata i afionot. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slozheni estri na glicerinot so povekje od 40 masni kiselini. Vo RM se odgleduvaat: afion, kikiritki, repka, sonchogled (Helianthus annus L.). P. Iv. Manchu Matak
Кирилична верзија на написот
МАСЛОДАЈНИ РАСТЕНИЈА