MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvoreshtvo kako: Krale Marko, Krali Marko, Marko Kraleviti, Kralevikj Marko, a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“, „blagoveren Kral Marko“) (Prilep, ok. 1346 – Rovine, kaj Krajova, Vlashko, 17. Ⅴ 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395), najstariot sin-naslednik na kralot Volkashin. Kako 16-godishen vo 1361 g. bil praten vo drzhavnichka misija vo Dubrovnik. Verojatno uchestvuval vo bitkata na kralot Volkashin i brat mu despot Uglesha na Kosovo vo 1369 g. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovikj, zhupanot Nikola Altomanovikj i carot Urosh, koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Urosh. Vo edna gramota na kralot Volkashin za Dubrovnichkata Republika (5. Ⅳ 1370), pokraj imeto na kralicata Elena, se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja, no bez tituli. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. Nedela“ (pred avgust 1371) e vekje navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Vo juni 1371 g. kralot Volkashin so sinot Marko so vojskata se naogjale kaj Skadar, gotovi (vo sodejstvo so rodninite Balshikj i so pomosh od Venecija) odnovo da go napadnat zhupanot N. Altomanovikj, no po povikot od despot Uglesha za opasnosta od probivot na Osmanliite, pohodot e prekinat i vojskata e nasochena kon Istochna Trakija. Vo Marichkata bitka (26. Ⅸ 1371) kralot Volkashin i despot Uglesha ne uspeale voeno da go sprechat probivot na Osmanliite vo Evropa, katastrofalno bile porazeni, pa i samite zaginale. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodolzhil dinastijata, so sedishte vo Prilep. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. Arhangel“ vo Varosh (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volkashin i Marko, a nad juzhnata vrata na crkvata „Sv. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite Crkvata „Sv. Dimitrija“ (Markov manastir), s. Sushica, Skopsko (ⅩⅣ v.) insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Na svitokot vo levata raka na Marko na drzhavniot staroslovenski jazik pishuva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispishav ovoj bozhestven hram“, dodeka vo restavriranite natpisi se zachuvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebozhestven hram na svetiot velikomachenik Hristov pobedonosec i chudotvorec Dimitrija so usrdieto i pospeshenieto na blagoverniot kral Volkashin i so blagovernata kralica Elena i so prevozljubenite nivni kjerki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andrejash, Ivanish i Dimitrija vo godinata 1377, a ovoj manastir pochna da se dzida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoljubiviot kral Volkashin, a se zavrshi vo dnite na blagoverniot i hristoljubiv kral Marko“. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se naogjaat i vo opshirniot natpis na dzidot na crkvata „Sv. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko), izgradena vo 1389 g. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna MakedoKralot Marko, freska od Markoviot manastir (ⅩⅣ v.) nija vtoriot Volkashinov sin Andrejash: „… se sozdade i se ispisha… so trudot i so podvigot na hristoljubiviot rab bozhji Andrejash, vtoriot sin na blagoverniot kral Volkashin i na kralicata Elena – monahinjata Elisaveta“. Edinstvenite dve zachuvani freski go pretstavuvaat vistinskiot, moshne sugestiven lik na kralot Marko. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kovachnica vo Ohrid (svoi pari sechele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andrejash), gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija, ja zakrepnal ekonomijata, se zameshal vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i, spored silite, gi branel svoite granici. Nekoi periferni oblasti, megjutoa, mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid, GJuragj Balshikj go otkinal Prizren, brakjata Jovan i Konstantin Dragash zafatile do-bar del od Istochna i od Centralna Makedonija, dodeka Vuk Brankovikj vlegol vo Skopje (1392). Kralstvoto se odrzhalo celi dve decenii, s“ do Markovata smrt, koga zaginal (zaedno so Konstantin Dragash) kako sultanov vazal vo bitkata so vlashkiot hristijanski vojvoda Mirchea. Narodot ne mozhel da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bozhem rekol: „Go molam Gospoda da im bide pomoshnik na hristijanite, pa neka bidam prviot megju mrtvite vo ovaa borba“. Bidejkji Markovoto kraluvanje go simboliziralo posledniot sloboden zhivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo, toa nashlo silen odraz vo narodnata tradicija, vo pesnite, predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. Vo 1845 g. ruskiot slavist V. Grigorovich svedochi: „Vo site videni kraishta shvo Makedonijakj jas ne slushnav drugi iminja, osven na Aleksandar V.shelikikj i Marko Kralevikj. I edniot i drugiot zhiveat vo spomenot na narodot vo mnogu opshti likovi“. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mokj. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda, prenesuvajkji ja legendata deka Marko ne e mrtov, tuku skrien vo peshtera i go cheka denot koga kje ripne od temninata za da go oslobodi narodot. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. CHupovski, a K. Misirkov (1923) mu predochi na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuvachi shto go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij, toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi potchini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. Dramatichniot drzhaven i lichen zhivot na Marko daval bogati mozhnosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. Bil zhenet so Elena, kjerka na Radoslav Hlapen, koja po smrtta na Volkashina ja ostavil i mu ja zel zhenata na vladetelot na Polog Grgur Brankovikj Teodora. Vo novite politichki zblizhuvanja i interesi, Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora zhena Teodora, a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvovenchana“ Elena. No okolu 1374/75 g. taa mu se premazhila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez zhena i bez porod i naslednik. Vakvite brachni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto, pa i vo juzhnoslovenskoto narodno tvoreshtvo. Slikata ja kompletirala i sudbinata na brakjata: Ivanish zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385), a Andrejash i Dimitri konechno ja napushtile Makedonija (1394) i se stavile vo sluzhba na ungarskiot kral ZHigmund. LIT.: Mavro Orbin, Kraljevstvo Slovena, Beograd, 1968; K. P. Misirkov„, Ázhno-slov®nski® Ìpicheski® skazani® o zhenitÏb‹korol® Volkashina v„ sv®zi s„ voprosom„ o prichinah„ popul®rnosti korol® Marka sredi ÓzhnÎh„ slov®n„, Odessa, 1909; E. P. Naumov, Ázhnoslav®nskiŸ Ìpos i problemdz serbskogo srednovekovi®, zb.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor, Moskva, 1971; Rade Mihaljchiÿ, Kraj srpskog carstva, Beograd, 1975; Georgije Ostrogorski, Serska ob-last posle Dushanove smrti, Beograd, 1965; Hristo Matanov, Ágozapadnite zemi prez ⅩⅣ vek, Sofi®, 1986; D-r Kosta Balabanov, Novootkriveni portreti kralja Marka i kralja Vukashina u Markovom manastiru, „Zograf“, 1, Beograd, 1966; Nada Noshpal-Nikuljska, Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Sushica, Skopsko, „Glasnik“, ⅩⅤ, 2, Skopje, 1971, 225–238; istata, Prilog za manastirot Sv. Andreja na r. Treska – na bregot na ezeroto Matka, zb.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, I, Skopje, 1975; Sima ´irkoviÿ, Poklad kralja Vukaina, „Zbornik Filozofskog fakulteta“, ⅩⅣ, 1, Beograd, 1979, 155–163; Cvetan Grozdanov, Marichkata bitka, vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i zhivopisot na Markoviot manastir, zb.: Predavanja na DJDJIV megjunaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 2–21. Ⅷ 1991 godina, Skopje, 1992; Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Prilozi od nauchniot sobir odrzhan po povod 600godishninata od smrtta na kralot Marko, Prilep, 23–25 juni 1995 godina, Prilep, 1997; Blazhe Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istrazhuvanja za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 145–176. Bl. R.
Кирилична верзија на написот
МАРКО