MALESKI, Vlado (Struga, 5. Ⅸ 1919 – Struga, 23. Ⅸ 1984) – raskazhuvach, romansier, vtemeluvach na sovremenata makedonska proza, scenarist, publicist, osnovach na „Razgledi“, novinar, diplomat. Bil direktor na Radio Skopje i urednik, pokraj na „Razgledi“, i na spisanijata „Nov den“ i „Sovremenost“. Rabotel vo diplomatska sluzhba (ambasador vo Liban, Etiopija i Polska) i bil chlen na Pretsedatelstvoto na SRM. CHlen e na DPM od 1946 g. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem, no znachaen knizheVlado Maleski ven opus. Prvata negova tvorechka faza se vrzuva so pishuvanje poezija, raskazi i ednochinki, so preveduvanje, izdavanje bilteni i vesnici. Negovite pesni, koi prerasnuvaat vo narodni, se svoevidna lirska istorija na togashnoto vreme. Vo prvata kniga na Racinovite „Makedonski narodnoosloboditelni pesni“ e objaven i tekstot na negovata „Denes nad Makedonija“ (denes himna na RM). Vo tekot na svojot chetiriesetgodishen knizheven angazhman objavuva nekolku knigi. Vo 1976 g. izdavachkata kukja „Kultura“ gi objavi negovite „Odbrani dela“ vo pet toma. Vo 1951 g. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film „Frosina“. Po neshto povekje od Scena od filmot „Frosina“ (1951) desetina godini (1963) negoviot roman „Ona shto beshe nebo“ e adaptiran kako dramski tekst pod naslov „Bogomilska balada“ od strana na Milan GJurchinov i Ilija Zafirovski, postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Po deset godini (1974) vo adaptacija i rezhija na Dimitrie Osmanli e prikazhan igraniot TV-film „Prva vecher“, spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skrishnata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo nashata sredina, manifestirana vo statijata „Konspekti“, objavena vo tri dela: „Non possimus“, „Okolu prvoto prashanje na teorijata na umetnosta“ i „Umetnikot mora, saka i mozhe“ objaveni vo sp. „Razgledi“ (1954) vo broevite 19, 20, 21. Negovoto knizhevno delo umetnichki se dozhivuva sekogash sovremeno i kompleksno. DEL: zbirki raskazi: GJurgjina alova (1950) i Branuvanja (1953); romani: Ona shto beshe nebo (1958), Vojnata, lugje, vojnata (1967), Razboj (1969), Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990, posthumno); Kazhuvanja (dnevnichki zapisi od NOB, 1976) i Razgledi (kniga esei, ogledi i polemichki prilozi, 1976). LIT.: Blazhe Ristovski, Makedonski narodnoosloboditelni pesni, Skopje, 1974; istiot, Makedonskiot stih 1900–1944. Istrazhuvanja i materijali, Skopje, 1980, 441–446; Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata knizhevnost ⅩⅩ vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realistichen roman (1997); Angelina Banovikj-Markovska, Likovi – antagonisti, 2001; Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). V. M.-CH. Denko Maleski
Кирилична верзија на написот
МАЛЕСКИ, Владо